NOVICE  

Vlada Republike Slovenije je na 86. redni seji dne 5. 5. 2016 sprejela Uredbo o Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016-2025, ki določa cilje in naloge za upravljanje narodnega parka za obdobje desetih let.

Načrt upravljanja določa dolgoročne in operativne cilje, naloge ter predvidene aktivnosti za področja ohranjanja narave in naravnih virov, ohranjanja kulturne dediščine in kulturne krajine, ohranjanja poselitve in trajnostnega razvoja, obiskovanja in doživljanja ter skupnih podpornih aktivnosti za učinkovito izvajanje vseh področij.

Dolgoročni cilj na področju ohranjanja narave in naravnih virov je prednostno ohranjanje ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot ter pestrosti habitatov, živalskih in rastlinskih vrst na območjih divjine in krajinske pestrosti. Za doseganje zastavljenih ciljev so predvideni ukrepi, ki bodo prispevali k vzpostavitvi kakovostnega monitoringa prostoživečih vrst in habitatnih tipov, ohranjanja naravnih vrednot, travišč, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ohranjanja dobrega stanja voda, prepuščanja barij naravnim procesom, ohranjanja jam, melišč in skalovij ter ohranjanja območij Natura 2000 zunaj narodnega parka.

Z načrtom upravljanja so načrtovani ukrepi na področju ozaveščanja o kulturni dediščini, ohranjanja nepremične kulturne dediščine in kulturne krajine, ohranjanja premične in žive kulturne dediščine.

Za ohranjanje poselitve in trajnostni razvoj je pomembno, da se tudi v narodnem parku zagotovijo ustrezne bivalne, socialne in gospodarske razmere. Razvoj je pogojen s prepoznavanjem in izkoriščanjem primerjalnih prednosti narodnega parka, tako za bivanje, kakor za zaposlovanje lokalnih prebivalcev. V ospredju je trajnostna raba naravnih virov ter urejena infrastruktura in javne storitve, ki bodo olajšale življenje in delo, hkrati pa prispevale k ohranitvi poseljenosti. Načrtovani so ukrepi, ki bodo prispevali k zagotavljanju ohranjanja kmetijstva in podeželja, razvoju zelenega turizma, podjetništva in spodbudam za zaposlovanje, boljši dostopnosti javnih služb, urejeni prometni, komunalni in telekomunikacijski infrastrukturi ter k trajnostni mobilnosti, prav tako pa h krepitvi trajnostnega razvojnega načrtovanja.

Na področju obiskovanja in doživljanja se bo zagotavljalo ustrezno urejeno in vzdrževano infrastrukturo in podporno okolje. Za uresničevanje zastavljenih ciljev bosta nadgrajeni mreža informacijskih točk in parkovna infrastruktura, prednostno se bodo izvajale naloge upravljanja obiskovanja, okrepile pa se bodo tudi aktivnosti na področju informiranja, ozaveščanja in kakovostnega vodenja obiskovalcev.

Za uspešno delo upravljavca narodnega parka je izjemnega pomena aktivno sodelovanje z lokalnimi prebivalci ter lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami.

Planinstvo
Planinstvo ostaja tudi v prihodnosti pomembna prostočasna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost, povezana z gorsko naravo v narodnem parku. Ob vse večji obremenitvi gorskega sveta bo treba dejavno slediti etičnim načelom glede odgovornosti do okolja in procesom vzdržnega razvoja alpskega prostora ter z ustrezno planinsko infrastrukturo, izobraževanjem in ozaveščanjem skrbeti za večjo varnost obiskovalcev gora.

Splošne usmeritve:

• Obiskovalci se ozaveščajo o pomenu in občutljivosti visokogorskih ekosistemov ter usmerjajo v manj obremenjena in manj ranljiva območja.
• Obiskovalci se ozaveščajo o negativnih vplivih uporabe bližnjic in brezpotij.

Posebne usmeritve za planinske koče:

• Gradnja novih koč ni dopustna, prav tako ni sprejemljivo povečevanje obstoječih prenočitvenih zmogljivosti.
• Načrtuje naj se energetsko racionalna in okoljevarstvena nadgradnja obstoječih planinskih koč.
• Oskrbovanje koč:
  • gostinska in namestitvena ponudba koč naj bo usmerjena v skromnejši standard, kar omogoča racionalnejše oskrbovanje in s tem manjše število helikopterskih letov;
  • prednostno naj se uporabljajo druge možnosti oskrbe (tudi za potrebe obnove in vzdrževanja koč), še posebej ponovna nošnja s konji;
  • obstoječe oskrbne dovozne poti naj se vzdržujejo v enaki izvedbi in razsežnostih, na njih naj se vzpostavi ustrezen prometni režim;
  • obnova obstoječih tovornih žičnic je dopustna.

Posebne usmeritve za planinske poti:

• Za obiskovanje gora se uporabljajo planinske poti. Hoja po brezpotjih ali uporaba starih - deloma tudi opuščenih - lovskih stez se ne spodbuja, v mirnih območjih pa ni primerna.
• Zatečena ali načrtovana dvo- ali večnamenska raba planinskih poti (npr. dostopi do pašnih planin, spravilo lesa, kolesarjenje, ježa, tematske poti) je dopustna le na podlagi obveznega sodelovanja in usklajevanja s PZS oziroma planinskimi društvi, ki upravljajo planinske poti. Pri tem je treba upoštevati izvajanje dejavnosti čez vse leto, presojati vrste in obseg vplivov na gorsko okolje (mirna območja) ter oblikovati režim uporabe za izvajanje in umeščanje teh.
• Urejanje, vzdrževanje in opremljanje se izvajajo skladno s pravilnikom in doktrino urejanja planinskih poti, vključno z izvedbo ukrepov za preprečevanje oziroma ublažitev potne erozije in primerno odvodnjavanje.
• Če ni druge možnosti, je dostava težje opreme in tovora markacistov ob urejanju in vzdrževanju planinskih poti in sanaciji bivakov dopustna s helikopterjem.

Opredelitev območij z omejitvijo obiska

Obiskovanje in ogledovanje dela narodnega parka se lahko omejita (številčno, prostorsko, časovno), kadar to povzroča nevarnost za obstoj oz. ohranitev naravnih vrednot, prostoživečih vrst in njihovih habitatov, habitatnih tipov ter kulturne dediščine in kulturne krajine.

Med izvajanjem prvega načrta upravljanja bo izdelana ocena nosilnih zmogljivosti posameznih območij narodnega parka, ki bo podlaga za opredelitev območij, katerih obiskovanje ne bo dovoljeno oziroma bo omejeno. Prednostno se bodo preverila območja, ki so najranljivejša in hkrati obremenjena z velikim sezonskim obiskom (npr. Triglavsko pogorje, skleda Bohinjskega jezera, Pokljuka, območje prelaza Vršič). Za tiste prostoživeče vrste in habitatne tipe, ki jih obiskovanje ali izvajanje različnih turističnih in rekreacijskih dejavnosti dokazljivo ogroža, so že v tem načrtu upravljanja med drugim kot varstveni ukrep oblikovana mirna območja, na katera je dostop časovno prilagojen ali v celoti omejen.