Zlati red za zasluge je za legendarne dosežke v alpinizmu in prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetu prejel Marko Prezelj, edini alpinist na svetu, ki je kar štirikrat prejel najuglednejše svetovno alpinistično priznanje, zlati cepin. Prezelj, ki ga uvrščajo med velikane sodobnega svetovnega klasičnega alpinizma in o njegovih dosežkih z globokim spoštovanjem pripovedujejo najboljši alpinisti sveta, se je v zahvali za odlikovanje spomnil na tiste, ki so z njim hodili v hribe in se zahvalil za spodbudo vsem, ki ga spremljajo na njegovi planinski poti. Marka Prezlja zanima vse, kar je povezano z gorami. Je izvrsten poznavalec številnih zvrsti in oblik gorništva, vrhunski alpinist, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, gorski vodnik in izjemen fotograf. Na vseh področjih se ob že doseženih uspehih še naprej vztrajno izpopolnjuje in mojstri. Vztrajno osvaja vrhove sveta in stopa na vrhove duha. S svojimi uspehi je pomembno prispeval k uveljavljanju samostojne Slovenije med zvezde alpinističnega sveta. Današnje visoko odlikovanje razume tudi kot spodbudo na njegovi nadaljnji poti. 
Marko Prezelj prejema Zlati red za zasluge iz rok predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja (foto Matjaž Šerkezi)
Red za zasluge je prejel Andrej Brvar za dolgoletno prostovoljno delo v Planinski zvezi Slovenije ter izjemen prispevek k sooblikovanju nacionalne politike športa za vse. Gospod Brvar je svoje delovanje v korist slovenskega planinstva, gorništva in alpinizma v različnih vlogah v PZS nadaljeval celih štirideset let, enajst let je zvezo tudi vodil. V zahvali predsedniku republike je spomnil na vse prostovoljce v Planinski zvezi Slovenije, ki skrbijo za razvoj planinstva pri nas. To državno priznanje razume tudi kot poklon slovenske družbe vsem planinskim delavcem, še posebej svečano tudi zato, ker ga prejema ravno v dneh, ko naša država praznuje 25. obletnico svoje samostojnosti.
Andrej Brvar prejema Red za zasluge iz rok predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja (foto Matjaž Šerkezi)
Za vsestranski prispevek k razvoju športnega plezanja v Sloveniji in vrhunske alpinistične dosežke je medaljo za zasluge prejel Tomo Česen, ki se je v štirih desetletjih delovanja preizkusil v številnih zvrsteh alpinizma, športnega plezanja in gorskega vodništva. Gospod Česen je predstavnik generacije, ki je v osemdesetih letih minulega stoletja dvignila slovenski alpinizem na takrat najvišjo možno raven. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti na svetu in jih večkrat tudi presegel. Na podelitvi se je zahvalil vsem, ki so ga pri njegovem delu spodbujali, kot tudi tistim posameznikom, ki so mu nasprotovali, saj je tudi v tem našel spodbudo, je dejal. Prav Tomo Česen je zaslužen, da ima Slovenija enega najbolje organiziranih sistemov tekmovanj za vse kategorije, tudi za najmlajše, dobro usposobljene inštruktorje in trenerje športnega plezanja in alpinizma ter reprezentanco, ki redno dosega najvišje uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih.
Tomo Česen prejema Medaljo za zasluge iz rok predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja (foto Matjaž Šerkezi)
Medaljo za zasluge je prejel Bojan Pollak za vsestranski prispevek k razvoju prostovoljnega vodništva, življenjsko delo v slovenski planinski organizaciji in prispevek k razvoju slovenske planinske šole v Nepalu. V imenu gospoda Bojana Pollaka, vrhunskega strokovnjaka za področje alpinizma, je odlikovanje prevzel alpinistični vizionar, dolgoletni prijatelj in vzornik odlikovanca, gospod Tone Škarja. Gospod Škarja je povedal, da je prav gospod Pollak steber vzgoje kamniškega in slovenskega alpinizma in najbolj zaslužen za izobraževanje vodnikov Nepalske planinske organizacije. Med udeleženci usposabljanj uživa odlikovanec velik ugled in globoko zaupanje, med člani PZS pa iskreno spoštovanje. V uspehih slovenskih alpinistov je vtkano tudi njegovo delo, za kar mu država Slovenija ob svoji petindvajsetletnici izreka iskreno zahvalo in priznanje.
V imenu Bojana Pollaka je Medaljo za zasluge iz rok predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, prevzel Tone Škarja (foto Matjaž Šerkezi)
Ob današnji svečanosti v Predsedniški palači je nastopil nekdanji načelnik Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, doktor matematike, stand up komik, pevec in glasbenik Uroš Kuzman s svojo avtorsko skladbo Na Rombonu, na harmoniki pa ga je spremljal Rok Šinkovec. Njegova zgoščenka mladinskih skladb Greva pod objem gora je izšla leta 2010 pri založbi Planinske zveze Slovenije.
Utemeljitve:
Za legendarne dosežke v alpinizmu in prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetu prejme Marko Prezelj zlati red za zasluge.
 |
| Marko Prezelj, foto Hayden Kennedy |
Marko Prezelj je edini alpinist na svetu, ki je kar štirikrat prejel najuglednejše svetovno alpinistično priznanje, zlati cepin. Uvrščajo ga med velikane sodobnega svetovnega klasičnega alpinizma. V karieri, ki traja že več kot dvajset let, je opravil več kot 2500 vzponov po veličastnih smereh do vrhov Himalaje, Evrope, Aljaske, Kanade in Južne Amerike ter preplezal številne prvenstvene smeri. O njegovih dosežkih z globokim spoštovanjem pripovedujejo najboljši alpinisti sveta. V hribe je začel hoditi že kot otrok in takoj postal član Planinskega društva Kamnik. Za plezanje se je odločil leta 1982, ko se je včlanil v alpinistični odsek kamniškega društva. Nekaj manj kot desetletje pozneje ga je Slovenski olimpijski komite že uvrstil med vrhunske športnike mednarodnega razreda.
Marka Prezlja zanima vse, kar je povezano z gorami. Je izvrsten poznavalec številnih zvrsti in oblik gorništva, vrhunski alpinist, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, gorski vodnik in izjemen fotograf. Na vseh področjih se ob že doseženih uspehih še naprej vztrajno izpopolnjuje in mojstri.
Kot velik nasprotnik komercializacije alpinizma smisel naporov pri premagovanju previsov vidi v skorajda posvečenem stiku alpinista s samim seboj in naravo. Tako se je dejavno vključil tudi v opredeljevanje načel in vrednostnih meril, ki naj veljajo za človekovo vedênje v gorah. Leta 2002, ob mednarodnem letu gora, je sodeloval pri pisanju Tirolske deklaracije, ki opredeljuje smernice odličnosti v odnosu do gorskega sveta.
Marko Prezelj prevzema tudi druge odgovorne naloge. Eno mandatno obdobje je predsedoval poklicnemu Združenju gorskih vodnikov Slovenije. Svoje alpinistične izkušnje in spoznanja ves čas z veseljem deli z mlajšimi rodovi slovenskih alpinistov, še posebej kot mentor slovenske mladinske alpinistične reprezentance, ki je bila oblikovana leta 2012.
Široko se je uveljavil s svojo fotografsko, publicistično in predavateljsko dejavnostjo, tudi na teh področjih je njegov opus izjemen.
Marko Prezelj vztrajno osvaja vrhove sveta in stopa na vrhove duha. S svojimi uspehi je pomembno prispeval k uveljavljanju samostojne Slovenije med zvezde alpinističnega sveta.
Za dolgoletno prostovoljno delo v Planinski zvezi Slovenije ter izjemen prispevek k sooblikovanju nacionalne politike športa za vse prejme Andrej Brvar red za zasluge.
 |
| Andrej Brvar, osebni arhiv |
Andrej Brvar je v planinskih in športnih organizacijah aktiven že od gimnazijskih let. Bil je odličen mladinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje, ki je prvo pomembnejšo zadolžitev v Planinski zvezi Slovenije (PZS) prevzel leta 1975 kot načelnik mladinske komisije. Svoje delovanje v korist slovenskega planinstva, gorništva in alpinizma je v različnih vlogah v PZS nadaljeval celih štirideset let. Enajst let je zvezo tudi vodil.
Kot novi predsednik planinske zveze se je uspešno spoprijel z izzivi v spremenjenih družbenih razmerah po osamosvojitvi Slovenije. Njegov cilj je bil planinska zveza, ki ohranja svojo množičnost, hkrati pa razvija visoko kakovost na vseh ravneh in področjih delovanja. Kljub težkim gospodarskim razmeram je uspel ohranjati veljavo in ugled planinstva. PZS je pod vodstvom Andreja Brvarja vodila širok dialog o vseh vprašanjih in po večletnem iskanju odgovorov leta 1999 sprejela Vodila, na podlagi katerih se je razvil proces njenega preoblikovanja v sodobno organizacijo prostovoljcev. Planinska zveza Slovenije se je tistem obdobju uspešno vključila tudi v mednarodne planinske organizacije.
Andrej Brvar je uspel uravnotežiti različne dejavnosti PZS. Razumel je pomen vrednotenja dosežkov v sistemu enotne kategorizacije le-teh. V Fundaciji za financiranje športnih organizacij je imel odločilno vlogo pri oblikovanju preglednih kriterijev za delitev sredstev. Tako je alpinizmu pomagal do hitrejšega razvoja, slovenski alpinisti pa so v obdobju njegovega vodenja PZS uspešno končali projekt osvajanja vseh osemtisočakov in prejeli najprestižnejše mednarodne alpinistične nagrade. Pod njegovim vodstvom je Planinska zveza Slovenije začela tudi ekološko sanacijo planinskih koč, za katero je uspešno zagotovila mednarodno finančno in strokovno pomoč.
Prek planinske organizacije se je uveljavil tudi na širšem športnem področju in kot uspešen zagovornik planinstva, ki je najbolj množična rekreativna dejavnost v Sloveniji, pomembno prispeval k splošnemu razvoju športne rekreacije. Andrej Brvar je z načelnostjo, doslednostjo in natančnostjo tehničnega intelektualca pomembno prispeval k uspehom slovenskega športa in njegovi popularizaciji.
Za vsestranski prispevek k razvoju športnega plezanja v Sloveniji in vrhunske alpinistične dosežke prejme Tomo Česen medaljo za zasluge.
 |
| Tomo Česen, vir: Siol.net |
Tomo Česen je alpinist, alpinistični inštruktor, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik. Več kot dvajset let deluje tudi na različnih področjih v Planinski zvezi Slovenije ter zavzeto skrbi za razvoj slovenskega športnega plezanja in alpinizma.
Plezati je začel kot srednješolec, ko se je vključil v alpinistično šolo Planinskega društva Kranj. V štirih desetletjih delovanja se je preizkusil v številnih zvrsteh alpinizma, športnega plezanja in gorskega vodništva. Je predstavnik generacije, ki je v osemdesetih letih minulega stoletja dvignila slovenski alpinizem na takrat najvišjo možno raven. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti na svetu in jih večkrat tudi presegel. Skladno z merili Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez je trinajstkrat dosegel status vrhunskega športnika v različnih razredih.
Od leta 2009 je vodja usposabljanja v Komisiji za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. Pred tem je več kot poldrugo desetletje vodil Komisijo za športno plezanje, ki se je resno lotila obnavljanja in opremljanja smeri v slovenskih naravnih plezališčih. Tudi po njegovi zaslugi ta zdaj sodijo med bolje urejena v Evropi ter glede na varnost in kakovost omogočajo visoko raven slovenskega športnega plezanja. Z uspešno izpeljavo tega projekta je pomembno prispeval k širokemu razmahu športnega plezanja v Sloveniji.
Od leta 1994 je odgovoren za izvedbo državnih prvenstev, hkrati je tudi organizator in vodja tekme svetovnega pokala v športnem plezanju. Leta 2012 je Slovenija že dvanajstič gostila Evropski mladinski pokal v športnem plezanju. Je tudi postavljavec smeri z mednarodno licenco.
Po njegovi zaslugi ima Slovenija enega najbolje organiziranih sistemov tekmovanj za vse kategorije, tudi za najmlajše, dobro usposobljene inštruktorje in trenerje športnega plezanja in alpinizma ter reprezentanco, ki redno dosega najvišje uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih. Bil je mladinski selektor, osem let članski selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju, sedem let pa tudi trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje.
Za vsestranski prispevek k razvoju prostovoljnega vodništva, življenjsko delo v slovenski planinski organizaciji in prispevek k razvoju slovenske planinske šole v Nepalu prejme Bojan Pollak medaljo za zasluge.
 |
| Bojan Pollak, foto Jernej Južna |
Bojan Pollak je v Planinski zvezi Slovenije (PZS) deloval kot strokovnjak, inštruktor, analitik, vodja različnih strokovnih skupin ter avtor ali soavtor številnih strokovnih podlag. Temu delu je posvetil na tisoče prostovoljnih ur in ves svoj prosti čas.
V samostojni Sloveniji je svojo dejavnost v PZS usmeril predvsem v oblikovanje politike vodništva in usposabljanja gorskih vodnikov in vodnikov Planinske zveze Slovenije. Je vrhunski strokovnjak za to področje in vizionar, ki je utemeljil celoviti sistem kategorizacije vodnikov.
Član Planinskega društva Kamnik je postal kot dvanajstleten fantič, z alpinizmom se je začel ukvarjati kot študent. Leta 1972 je postal član gorske reševalne službe, nekaj let pozneje pa tudi alpinistični inštruktor, gorski vodnik z mednarodno licenco in reševalec. Reševalec z veljavno licenco je še danes, po štiridesetih letih.
Plezal je v Sloveniji, vseh republikah nekdanje Jugoslavije, Evropi in Aziji. Opravljenih ima skoraj 2500 različnih plezalnih alpinističnih tur, od vzponov in pristopov do turnih smuk, od tega približno 130 prvenstvenih. Bil je član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo.
V planinski organizaciji je opravljal številne organizacijske naloge bodisi kot član bodisi kot vodja odsekov, komisij, podkomisij, odborov in različnih delovnih skupin, v katerih so reševali odprta vprašanja slovenskega alpinizma, med njimi vprašanje kategorizacije alpinističnih dosežkov, vprašanje vzgoje, izobraževanja in usposabljanja planincev ter vprašanje preventive. Sodeloval je tudi pri oblikovanju Vodil, temeljnega programskega dokumenta Planinske zveze Slovenije.
Skoraj štirideset let je v okviru PZS redno sodeloval v alpinistični šoli, na vodniških tečajih in seminarjih za mentorje planinskih skupin. Kar osemkrat je sodeloval tudi pri izobraževanju vodnikov Nepalske planinske organizacije. Med udeleženci usposabljanj uživa velik ugled in globoko zaupanje, med člani PZS pa iskreno spoštovanje. V uspehih slovenskih alpinistov je vtkano tudi njegovo delo, za kar mu država Slovenija ob svoji petindvajsetletnici izreka iskreno zahvalo in priznanje. | 
Najdi nas na Facebooku
Matjaž Šerkezi
