|
Prvi problem in zadnji rešen, foto Branko Jensterle |
 Najdi nas na Facebooku
|
NOVICE
sreda, 7. september 2016 ob 13:35, ogledov: 8919 Poletna obnova planinskih poti v visokogorju| Objavil(a): Manca Ogrin | | Planinska organizacija skrbi za 2008 planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov. Markacisti, ki jih v Sloveniji znotraj planinskih društev deluje več kot 700, so delu na planinskih poteh lani posvetili dobrih 41 tisoč prostovoljnih ur, veliko tudi zaradi odpravljanja posledic žledoloma na poteh zunaj visokogorja. Na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh v visokogorju pa poleg markacistov, skrbnikov posameznih poti, pri delu srečamo tudi tehnično ekipo markacistov Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije (KPP PZS), ki je usposobljena za opremljanje poti z varovali, kot so klini in jeklenice. Po poletnih akcijah na Batognici, Prisojniku in Triglavu bodo v prihodnjih dneh urejali pot z Zaplanje prek Triglavske škrbine na Triglav, zato bo od 8. do 10. septembra zaprta, septembra načrtujejo še akcije na Škrlatici, Jalovcu in nad Tamarjem. Čeprav markacisti planinske poti, ki so pomemben del slovenske turistične infrastrukture, nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, ostaja nerešeno vprašanje financiranja njihovega vzdrževanja in obnove. |
Markacisti planinskih društev skrbijo za razvejano mrežo dobrih 10 tisoč kilometrov planinskih poti,
od katerih je 449 kilometrov zahtevnih in 225 kilometrov zelo zahtevnih
poti, preostale so kategorizirane kot lahke. Kopni del leta je namenjen
tehničnim delovnim akcijam markacistov v visokogorju, kakršne so letos
že izvedli na zahtevni planinski poti s Krnske škrbine na Batognico,
zelo zahtevnem delu Kopiščarjeve poti na Prisojnik in zelo zahtevni
planinski poti s Kredarice na Triglav.
Akcija tehnične skupine markacistov KTK PZS na zelo zahtevni planinski poti s Kredarice na Triglav in zahtevni planinski poti s Krnske škrbine na Batognico (foto Albin Žnidarčič)
Naslednja delovna akcija tehnične skupine markacistov KTK PZS bo na planinski poti iz smeri Koče na Doliču, natančneje z Zaplanje do Triglavske škrbine in naprej na Triglav, zato bo ta pot od četrtka, 8. septembra, do vključno sobote, 10. septembra 2016, zaprta.
Planince prosimo, da dosledno upoštevajo zaporo planinske poti in se
nanjo ne podajajo, saj bi lahko ogrozili tako svojo varnost kot varnost
markacistov na akciji. Dostop na vrh Triglava bo mogoč s Triglavskega
doma na Kredarici in z Doma Planika čez Mali Triglav. Naslednja akcija
bo predvidoma prihodnji četrtek, 15. septembra, na Škrlatico, v drugi polovici septembra so v načrtu tudi akcije na zelo zahtevnem delu planinske poti s Kotovega sedla na Jalovec ter na planinskih poteh iz Tamarja na slap Nadiža in iz Tamarja na Črne vode. Zapore planinskih poti se ažurno objavljajo na spletni strani PZS in posebni podstrani stanje-poti.pzs.si.
Planinska pot Zaplanja–Triglavska škrbina–Triglav bo zaprta od 8. do 10. septembra.
"Tehnična skupina markacistov
Komisije za planinske poti PZS na zahtevnih in zlasti zelo zahtevnih
planinskih poteh dela pod posebnimi pogoji. Med delom so varovani, vpeti
v skalo in upravljajo težke vrtalke in druge stroje. Zaradi tega je
njihova okretnost zmanjšana in v primeru, da se nanje z višje točke
sproži kamenje, se nimajo časa umakniti. Zapore planinskih poti v času
delovnih akcij na teh poteh so nujne za varnost tako markacistov kot
planincev, ki se po njih gibajo. V času del poti niso primerno varovane,
poleg tega se na določenih delih markacistom ni mogoče izogniti. Medtem
ko se vsi zavedamo, da se planinske poti uporablja na lastno
odgovornost, pa moramo vedno poskrbeti, da ne ogrožamo ostalih planincev
in drugih uporabnikov planinskih poti. Če naletimo na zaporo planinske
poti, se jo je treba dosledno držati in izbrati alternativne poti, ki so
v slovenskih gorah številne," poudarja Albin Žnidarčič, vodja odbora za tehnična vprašanja KPP PZS.
Planince naprošamo, da dosledno upoštevajo zapore planinskih
poti in se nanje ne podajajo, saj bi lahko ogrozili tako
svojo varnost kot varnost markacistov na akciji. (foto Igor Mlakar)
Da bi se izognili zaporam in
preveliki obremenitvi Triglavskega pogorja v poletnih mesecih, se v
planinski organizaciji že več kot dvajset let trudimo razpršiti obisk na
celoten slovenski gorski in hribovit svet ter spodbujamo obisk gora
tudi zunaj glavne poletne planinske sezone, seveda ob ustrezni
opremljenosti in primerni psihofizični pripravljenosti.
V letu 2015 so društva, skrbniki poti, delu na planinskih poteh posvetili približno 41.200 prostovoljnih ur. "Visoko
številko je moč med drugim pripisati posledicam žledoloma februarja
2014, ki bodo vidne na dolgi rok. Zaradi razredčenega gozda ima podrast
idealne pogoje za razraščanje, zato redno čiščenje in markiranje vzameta
več časa. Zaradi zmanjšane količine dreves, ki bi s koreninskim
sistemom zadrževale zemljo, se je povečala nevarnost erozije in zato
marsikje markacistom naložila zahtevnejša dela z dodatno erozijsko
zaščito in odstranjevanjem novo padlih dreves s poti. Poleg tega so
gozdove napadli podlubniki, kot je lubadar. Taka drevesa morajo lastniki
po idrijsko-cerkljanskih, polhograjskih in drugih gozdovih odstraniti.
Marsikje letos poteka sečnja gozdov, zaradi česar lahko kje zmanjka
kakšna markacija," razloži Katarina Kotnik, strokovna sodelavka Komisije za planinske poti PZS, in poziva planince: "Če
naletite na delo na planinski poti, bodisi s strani markacistov bodisi
lastnikov zemljišč in gozdarjev, vas pozivamo k previdnosti in
naprošamo, da upoštevate opozorilne table o zapori planinskih poti in
navodila delavcev na terenu. Obiskovalce gora prav tako prosimo, da vse
opažene poškodbe in pomanjkljivosti na planinskih poteh sporočajo na
e-naslov poskodbe.poti@pzs.si."
Čeprav
markacisti planinske poti, ki so pomemben del slovenske turistične
infrastrukture, nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno,
ostaja nerešeno vprašanje financiranja njihovega vzdrževanja in obnove. (foto Hasan Felić)
Planinci lahko pod okriljem akcije Droben prispevek za markanten vtis donirajo za obnovo planinskih poti. Kdor želi prispevati 1 evro za obnovo planinskih poti, pošlje SMS s ključno besedo POT na 1919. K zbiranju sredstev za vzdrževanje in obnovo planinskih poti prispevajo tudi z nakupom zemljevidov Planinske založbe PZS.
Čeprav
markacisti planinske poti, ki so pomemben del slovenske turistične
infrastrukture, nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno,
ostaja nerešeno vprašanje financiranja njihovega vzdrževanja in obnove. "Planinske
poti so v Sloveniji močno razširjene in pogosto uporabljene, saj je
planinarjenje ena izmed najbolj razširjenih oblik rekreativne dejavnosti
v Sloveniji. Poleg tega planinske poti predstavljajo tudi pomemben del
slovenske turistične ponudbe, saj mnogi tujci obiskujejo Slovenijo ravno
zaradi našega gorskega sveta in ohranjene narave, ki jo lahko na
najmanj moteč način obiščejo ravno z uporabo planinskih poti. Zaradi
vseh teh razlogov v Planinski zvezi Slovenije menimo, da bi morala
država čim prej urediti sistemsko financiranje vsaj materialnih stroškov
vzdrževanja mreže lahkih planinskih poti, pri zelo zahtevnih oz.
zavarovanih planinskih poteh pa aktivno sodelovati pri zagotavljanju
pogojev za njihovo dolgoročno vzdrževanje. V planinski organizaciji
vzdrževanje planinskih poti opravljamo na prostovoljni osnovi, ne
zmoremo pa dolgoročno zagotavljati vseh potrebnih finančnih sredstev.
Smo pa zelo veseli pomoči pri vzdrževanju planinskih poti, ki nam jo s
helikopterskimi prevozi opreme in markacistov nudita Slovenska vojska in
Policija, ter s finančnimi sredstvi, ki jih PZS prejema od Fundacije za
šport in društva od nekaterih lokalnih skupnosti in sponzorjev," osvetli predsednik PZS Bojan Rotovnik.
Manca Čujež
* Akcijo obnove zelo zahtevne planinske poti z Zaplanje do Triglavske škrbine in naprej na Triglav so podprle Ljubljanske mlekarne.
|
|
| © PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
|
|
Najdi nas na Facebooku
