Področja planinstva se osnutek zakona dotika predvsem pri
vprašanju organizacije večdnevnih planinskih aktivnosti in konfliktov z
organizacijo turističnih aranžmajev o katerih je v okviru PZS potekalo že več
delavnic.
Osnutek zakona prinaša spremembe v pozitivni smeri, glede na izkušnje
planinskih društev, pa je PZS podala dodatne pripombe. Poleg tega pa osnutek
zakona ureja tudi vprašanje turistične takse v planinskih kočah. V okviru podanih
pripomb je PZS izpostavila tudi pomen planinskih poti in koč za turistično
ponudbo in potrebo po ustrezni umestitvi teh objektov v turistično
infrastrukturo.
Pred oddajo pripomb je potekal tudi sestanek predstavnikov
PZS in Direktorata za turizem MGRT. Osnutek zakona je sedaj v medresorskem
usklajevanju. Nadaljnji postopek bomo podrobno spremljali in se po potrebi tudi
vključevali.
V nadaljevanju predstavljamo podane pripombe PZS v okviru
javne obravnave:
2. alineja prvega odstavka 2. člena se dopolni, tako da
se glasi:
»Turistična infrastruktura« so skupni objekti in naprave, ki
na turističnem območju omogočajo turistične dejavnosti (bazeni, smučišča,
planinske poti in planinske koče, kongresne, gledališke in koncertne dvorane,
muzeji in galerije ipd.).
OBRAZLOŽITEV: Nedvomno zaradi trenda turizma in naravnih
danosti, planinska infrastruktura predstavlja pomembno dodatno ponudbo v
določenem turističnem okolju. Nedvomno velik del gostov želi dodatno opraviti
tudi kakšen krajši ali daljši pohod. Za nekatere goste pa je to celo glavni
motiv obiska. Takšne ugotovitve izhajajo tudi iz Analize najpogosteje
komuniciranih turističnih proizvodov Slovenije, na katero se sklicuje članek
Zelena, aktivna, zdrava Slovenija v Reviji Gost (4/2014, http://www.revijagost.si/zelena-aktivna-in-zdrava-slovenija/).
Po teh podatkih pohodništvo kot turistični produkt predstavlja kar 17,3 %. V
istem članku, ki za vir uporablja podatke SPIRIT Slovenija, pa v okviru motivov
zelenega turizma v Sloveniji, kar 13,4 % pripada izrecno čudovitim goram in
gorskim potem.
4. alineja drugega odstavka 9. člena
Se dopolni, tako da pridobitev statusa v javnem interesu
omogoči tudi tistim organizacijam, ki sicerpretežno delujejo na sorodnih
področjih, kljub temu pa pomembno prispevajo k razvoju turizma na državni ravni
(npr. Planinska zveza Slovenije z mrežo planinskih poti in planinskih koč).
OBRAZLOŽITEV: Ustvarjanje kvalitetnega okolja za razvoj
turizma zahteva vključevanje več deležnikov. Ključno je sodelovanje tudi drugih
organizacij, ki niso primarno turistične, vendar pa s svojimi aktivnostmi
pomembno prispevajo k dodatni ponudbi in urejenosti okolja, da lahko potem
turistični ponudniki uspešno izvajajo svojo dejavnost in dobijo tudi turisti
pozitiven splošen vtis. Zato je pomembno, da turistični sektor prepozna tudi
druge sorodne organizacije in njihove prispevek kot delovanje v javnem
interesu. S takšnim odprtim pristopom bo največ pridobi prav turizem in v
obratnem primeru tudi največ izgubi.
18. člen - turistična taksa
Trenutno veljavna ureditev v Zakonu o spodbujanju razvoja
turizma priznava članstvo v Planinski zvezi Slovenije kot dopustno izjemo za
neplačilo turistične takse v planinskih kočah. Takšna izjema priznava doprinos
planinske organizacije k vzdrževanju planinske infrastrukture in posredno tudi
dodatno spodbuja obiskovalce k članstvu v Planinski zvezi Slovenije, s čimer se
tudi pripomore k zagotavljanju ključnega finančnega vira za vzdrževanje vse
planinske infrastrukture - članarine. Trenutni predlog takšno izjemo izključuje.
To sicer prinaša delno administrativno razbremenitev planinskih koč, kar je
zaradi oteženega okolja in razmer v katerih delujejo planinske koče pozitivno
in spodbudno. Planinska zveza Slovenije zato rešitvi, ki predvideva, da so
plačila turistične takse oproščeni vsi, ki prenočujejo v planinskih kočah, ne
nasprotuje.
Na sestanku predstavnikov MGRT in PZS, dne 20.12.2016, smo
bili seznanjeni, da se pojavljajo pobude, da se uvede obvezno plačevanje
turistične takse za vse, ki prenočujejo v planinskih kočah. Takšne spremembe ne
podpiramo in v podredno (v primeru sprememb v tej smeri) predlagamo, da se
planinske koče, ki so vključene v mrežo planinskih koč (PZS), umesti v 2.
alinejo drugega odstavka 18. člena, ki določa namestitvene objekte, kjer se
plačuje 50 % turistične takse. V tem primeru hkrati predlagamo, da se
turistična taksa, ki bo zbrana za prenočevanje v planinskih kočah, nameni za
vzdrževanje planinske infrastrukture (planinske poti in koče). Glede na to, da
v okolici planinskih koč praviloma ni druge turistične infrastrukture, kot
planinskih poti, je iz namena pobiranja turistične takse jasno, da se tako
zbrani vir nameni tudi za vzdrževanje mreže 10.065 km planinskih poti. Po
ocenah Planinske zveze Slovenije, celoten vložek v vzdrževanje planinskih poti
(materialni stroški, helikopterski in drugi prevozi, ovrednoteno prostovoljsko
delo markacistov...) letno znaša 650.000 €. Od katerih je sedaj le manjši del
krit iz javnih sredstev, iz samega turizma pa, kljub pozitivnim vplivom na
njegov razvoj in dodatno ponudbo, ni nobenih virov.
28. člen - turistični paketi in izjeme za društva
Močno podpiramo predvideno spremembo opredelitve aktivnosti,
ki se ne smatrajo za turistični paket oz. aranžma, predvsem 1. in 2. alinejo
28. člena, ki sledi Direktivi (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in sveta, z
dne 25. novembra 2015. Pri tem pa opozarjamo na bolj jasno opredelitev pojmov.
Direktiva uporablja izraze občasno, na nepridobitni osnovi, za zaključene
skupine in seznanjenost potnikov, da gre za izjemo od turističnega paketa. Kot
občasno že sama direktiva določa, da lahko gre za aktivnost, ki se izvaja
večkrat letno. Glede nepridobitnosti je potrebno upoštevati, da pojem
nepridobitnosti ni enotno opredeljen v slovenski zakonodaji. Z vidika
opredelitve v Zakonu o društev so društva nepridobitne pravne osebe, katerih
namen ni pridobivanje dobička. Z računovodskega vidika pa se štejejo kot
pridobitne vse vrste prihodkov, ki niso donacije, dotacije, prostovoljni
prispevki in članarina. Prispevki udeležencev prvi odza društveni izlet se tako v
računovodskem pogledu štejejo med pridobitne. Direktiva pa jasno določa, da ne
sme iti za pridobitni namen, torej namen ne sme biti pridobivanje dobička, ves
morebitni preostanek pa se mora nameniti za delo društva. Glede na izkušnje z
nadzori tržnih inšpektorjev opozarjamo, da le-ti sledijo opredelitvi
pridobitnosti po računovodskem razumevanju. Zato je v izogib nadaljnjim spornim
odločbam inšpektorjev, potrebno to izrecno opredeliti v zakonu, na katerega so
inšpektorji pri svojem delu vezani. Le tako bo zakon zagotovil izvajanje v
skladu z namenom te določbe.
Direktiva primeroma namreč jasno navaja, da v primeru, da
športni klub nekajkrat letno organizira aktivnost na nepridobitni osnovi za
svoje člane, se to ne šteje za turistični paket. Določba direktive, da mora
biti potnik seznanjen s izjemo, da torej ne gre za turistični paket, ampak za
društveno aktivnost, je smiselno prenesti tudi v našo zakonodajo, saj se na
primeru športnih klubov (tudi planinskih društev) to jasno izvaja in je tudi
eden ključnih elementov razlikovanja od klasičnih turističnih paketov, ki jih
izvajajo turistične agencije.
Prvi odstavek na 10. strani obrazložitve zakona opredeljuje,
da se s to spremembo rešuje tudi poglavitne težave organiziranja društvenih izletov,
ki izvirajo iz sedanje ne dovolj jasne opredelitve turističnih aranžmajev.
Glede na to, da je t.i. namenska razlaga pravnih aktov pomembno orodje za
ustrezno uporabo le-teh, pozivamo na dodatno širšo obrazložitev problematike in
namena, da se društveni izleti pod zgornjimi pogoji določijo od izjeme, ki
sicer veljajo za turistične pakete. Obrazložitev zakona je namreč osnovni vir
za namensko razlago in širša in jasnejša opredelitev, ki jo nomotehnično mogoče
ni mogoče vključiti v samo besedilo zakona, je lahko vključena v obrazložitev.
Planinska zveza Slovenije že več let opozarja ne neustrezno zakonodajno rešitev
tega področja. Prav tako pa se je v zadnjih letih srečala z več primeri tržnega
nadzora, tako na sami Planinski zvezi Slovenije, kot pri planinskih društvih.
Več primerov je kot pritožbeni organ obravnavalo tudi ministrstvo in jih tudi
pozitivno razrešilo. Zaradi razširjenosti problema, s katerim se srečujejo tudi
druge organizacije (športna društva, društva upokojencev, šole...) pozivamo k upoštevanju
naših pripomb, z namenom da bo zakonska rešitev jasna in bo sledila obstoječemu
stanju izvajanja dejavnosti. Poudarjamo, da Planinska zveza Slovenije ne
podpira morebitnih zlorab s strani posameznih društev, katerih dejanski namen
je izvajanje turistične dejavnosti in naša društva dosledno seznanjamo s
pravilnim delovanjem. Aktivnosti, ki jih izvajajo planinska društva na
nepridobiten način (prejeti prispevki so namenjeni kritju stroškov programa),
vsebina izletov pa je planinska (vzpon na goro...), ne more in ne sme biti sporna
z vidika izvajanja turistične dejavnosti.
Najdi nas na Facebooku
