|
POZIV k sodelovanju v tehnični skupini markacistov PZS |
 Najdi nas na Facebooku
|
NOVICE
sreda, 25. april 2018 ob 12:15, ogledov: 3746 Na enega markacista kar 14 kilometrov planinskih poti| Planinsko društvo Ljubljana-Matica | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | V Sloveniji imamo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti. Za njih skrbi približno 700 markacistov. To pomeni, da je vsak markacist v povprečju odgovoren za kar 14 kilometrov poti. Z akcijo Naj planinska pot se začenja že deveta sezona akcije Očistimo naše gore |
V Sloveniji
imamo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti. Za njih skrbi
približno 700 markacistov. To pomeni, da je vsak markacist v povprečju
odgovoren za kar 14 kilometrov poti. Rezultati njihovega požrtvovalnega dela so urejene in jasno označene planinske poti, ki pohodnikom omogočajo varno pot do cilja. Na pomen in vlogo markacistov opozarja že deveta sezona akcije Očistimo naše gore. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije bodo v vseslovenskem projektu izbirali najlepšo slovensko planinsko pot po izboru planink in planincev. S ciljem varne in odgovorne hoje v gore pa akcija letos opozarja tudi na pomen nošenja čelade v visokogorju in ob 240. obletnici prvega vzpona na Triglav napoveduje čistilno akcijo na širšem območju Triglavskega ledenika.
Planinska organizacija v Sloveniji skrbi za mrežo več kot 2000 planinskih poti v skupni dolžini dobrih 10.000 kilometrov, ki prepredajo večino države. Po podatkih Planinske zveze Slovenije bi lahko po obstoječih planinskih poteh več kot sedemkrat obkrožili Slovenijo po državni meji. Kljub požrtvovalnemu delu markacistov pa je to zanje pogosto prevelik zalogaj, sploh ob finančni podhranjenosti za vzdrževanje tega dela turistične infrastrukture in zaradi različnih vremenskih ujm, kot sta bila vetrolom in žledolom.
Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (foto Manca Čujež)
Delo markacistov za dobro vseh planincev
"Obiskovalci gora se pogosto šele v
megli, temi, na uničeni poti ali ko zaidemo, zavemo pomena markacij,
usmerjevalnih tabel in urejenih poti, ki nam omogočajo varnejši in
brezskrbnejši obisk gora – za tem pa stoji več kot 700 registriranih
markacistov, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo
prostovoljno, za dobro vseh nas. Z novim programom usposabljanja smo
uspeli zajeziti upadanje števila markacistov, ki jih stalno vabimo v
svoje vrste, veseli bi bili še več mlajših okrepitev, ki bi prevzeli
znanje in izkušnje starejših kolegov, hkrati pa tudi kakšno breme z
njihovih pleč. Vsakršna pomoč pri skrbi za planinske poti je zelo
dobrodošla, zato smo veseli pobude Zavarovalnice Triglav za akciji
Planinske poti za naslednje generacije in Naj planinska pot," je o skupnem projektu Zavarovalnice Triglav in Planinske zveze Slovenije povedal Matej Planko, generalni sekretar PZS. V akciji Naj planinska pot
bodo ljubitelji gora do julija izbirali najlepšo pot, predloge za
najlepšo in najbolj urejeno pot pa planinci in planinke lahko oddajo do
konca maja. Markacisti planinskega društva, ki skrbijo za izbrano Naj
slovensko planinsko pot, pa bodo dobili posebno nagrado.
V največji slovenski zavarovalnici se zavedajo, da je le urejena in jasno označena planinska pot varna za njene uporabnike, zato so želeli v deveti sezoni akcije Očistimo naše gore posebno priznanje dati velikokrat prezrtemu delu markacistov. A to predstavlja le del letošnje akcije, v kateri že vse od začetka, opozarjajo na pomen varnega in odgovornega obnašanja v gorah, hkrati pa spodbujajo spoštljiv odnos do narave in širijo navdušenje nad pohodništvom. S pomočjo pobude Planinske poti za prihodnje generacije bodo tako lahko planinska društva obnovila eno od planinskih poti v slabšem stanju. Za sofinanciranje se lahko planinska društva prijavijo do 15. maja.
Vodja akcije Očistimo naše gore v Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler (foto Očistimo naše gore)
S čelado po poti do ledenika
"V letošnji sezoni se bomo osredotočili predvsem na tri področja. Poleg že prej omenjenega izbora Naj planinske poti, s katerim bomo med drugim skušali mlade spodbuditi, da se pridružijo vrstam markacistov znotraj planinskih društev, bomo planince ozaveščali tudi o pomenu nošenja čelade v visokogorju, v drugi polovici poletja oziroma takrat, ko nam bodo vremenske in snežne razmere to dovoljevale, pa v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Planinskim društvom Ljubljana-Matica in drugimi partnerji načrtujemo tudi čistilno akcijo v okolici Triglavskega doma na Kredarici in Triglavskega ledenika," je načrte priljubljenega planinsko-ekološkega projekta razkrila Ana Cergolj Kebler, vodja akcije Očistimo naše gore v Zavarovalnici Triglav.
Edini slovenski ledenik že več kot sedem desetletij, natančneje vse od leta 1946, opazujejo in proučujejo v Geografskem inštitutu Antona Melika, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ko so z meritvami začeli, je meril nekaj več kot 14 hektarjev. Danes Triglavski ledenik izginja, saj njegova površina meri manj kot hektar, kar je dvajsetkrat manj od tiste ob začetku meritev. Toda problem odpadkov tudi v tem delu visokogorja o(b)staja. "Z umikanjem ledenika in krajšo obstojnostjo ali celo odsotnostjo vsakoletnih snežišč v njegovi okolici se postopno razgalja tudi nekdanje podledeniško in okoliško skalnato površje. Zaradi množičnega obiska Triglava najdemo prav na tem površju številne sledi človeka, čemur smo priča tudi sodelavci inštituta ob vsakoletnih rednih meritvah Triglavskega ledenika. Bolj ko se ledenik krči, več je tovrstnih najdb, največ predmetov smo našli po rekordno topli talilni dobi oziroma vročem poletju 2003 in v naslednjih nekaj letih, precej pa jih je še tam," je povedal Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in tudi vodnik in inštruktor planinske vzgoje PZS.
Miha Pavšek ob Triglavskem ledeniku avgusta 2017 (foto Aleš Smrekar)
Do jeseni še dve gozdni igralnici
Glavno orodje akcije Očistimo naše gore bodo tudi v tej sezoni vrečke za odgovorno ravnanje z odpadki, s katerimi bo Zavarovalnica Triglav opremila vsaj 75 planinskih domov v sredogorju in visokogorju. Čeprav so planinci v zadnjih osmih letih v okviru akcije z gora odnesli kar 29 ton odpadkov, v Triglavu obiskovalce gorskega sveta spodbujajo, da smeti v dolini ločeno odložijo v pravi zabojnik.
Za lepše in brezskrbno preživljanje časa v gorah pa bosta poskrbeli tudi dve novi gozdni igralnici, ki ju bodo v največji slovenski zavarovalnici do jeseni postavili pri Domu pod Storžičem in Planinskem domu na Kumu.
Akcijo Očistimo naše gore organizira Zavarovalnica Triglav, partnerji pa so Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, PD Ljubljana-Matica, Intersport in Mercator.
|
|
| © PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
|
|
Najdi nas na Facebooku
