Študija ekonomskih in družbenih učinkov planinskih poti
in planinskih koč ter planinstva
Naročnik: Planinska zveza Slovenije
Izvajalec: Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER)
Avtorji: dr. Matjaž Črnigoj, dr. Tjaša Bartolj, dr. Andrej Srakar
Datum končnega poročila: avgust 2018
Planinska zveza Slovenije (PZS) je nacionalna panožna zveza na področju planinstva. V okviru svoje glavne dejavnosti zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji. Planinska društva v okviru PZS (287 v letu 2017) upravljajo 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7.400 ležišči in več kot 10.000 sedišči. Planinska društva skrbijo za več kot 2.000 planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov in 62 planinskih veznih poti - obhodnic. Planinska društva izvajajo različne planinske aktivnosti, kot so planinski izleti in ture, planinski tabori ipd. PZS v okviru svoje mreže usposablja mentorje planinskih skupin, varuhe gorske narave, vodnike PZS, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, športne plezalce, trenerje in vaditelje športnega plezanja ter inštruktorje vseh vrst. PZS se ukvarja tudi z založniško dejavnostjo, v okviru katere izdaja planinske zemljevide in vodnike, ki pokrivajo ves gorski svet Slovenije, strokovno in leposlovno literaturo ter Planinski vestnik, najstarejšo še izhajajočo revijo v Sloveniji. PZS ima pomembno vlogo tudi pri razvoju alpinizma, ki je od nekdaj v samem svetovnem vrhu, ter drugih, tekmovalnih, športov, kot so športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija.
PZS z izvajanjem svoje dejavnosti ustvarja različne učinke. Planinska infrastruktura po podatkih PZS privabi v slovenske gore kar 1,4 -1,5 milijona obiskovalcev letno. Obiskovanje gora ustvarja močne širše družbene učinke, planinarjenje namreč pozitivno vpliva na kakovost življenja obiskovalcev gora, saj vpliva na njihovo zdravje, socialno vključenost in srečo oziroma zadovoljstvo z življenjem. Seveda pa obiskovanje gora povzroča tudi pomembne ekonomske učinke v gospodarstvu. Neposredni ekonomski učinki izhajajo tako iz opravljanja gostinske dejavnosti in nočitev v planinskih kočah kot tudi iz izvajanja drugih aktivnosti. Po velikosti večji pa so posredni ekonomski učinki, ki izhajajo iz vplivov, ki jih ima obstoj planinske infrastrukture in možnost planinarjenja na turizem v Sloveniji.
Veriga vrednosti učinkov in vplivov izvajanja aktivnosti PZS. Vir: Naša študija, prirejeno po SIITF - Social Impact Investment Taskforce, 2014.
Rezultati študije kažejo, da planinstvo v Sloveniji ustvarja pomembne ekonomske in družbene učinke. Če se pri ekonomskih učinkih omejimo na neposredne učinke, ki jih je najlažje oceniti, ocene pa so relativno natančne, bi planinstvu lahko pripisali letno 14,8 milijona EUR neposrednih ekonomskih učinkov, če pri oceni izhajamo iz prihodkov, ki jih PZS ustvarja v okviru svojih ključnih aktivnosti. Če pa neposredne ekonomske učinke ocenimo preko stroškov oziroma lastne cene storitev in tako zajamemo vrednost oziroma koristnost, ki jo uporabniki s potrošnjo pridobijo, pa znaša ocena neposrednih ekonomskih učinkov 21,3 milijona EUR. Celotni ekonomski učinki z upoštevanjem multiplikativnih učinkov znašajo med 34 in 37 milijoni EUR. Ocenili smo tudi posredne ekonomske učinke, ki izhajajo iz vplivov, ki jih ima obstoj planinske infrastrukture in možnost planinarjenja na turizem v Sloveniji, in učinke v drugih povezanih dejavnostih. Obstoju planinske infrastrukture in možnosti planinarjenja bi lahko pripisali 131 milijonov EUR (219 milijonov EUR, če upoštevamo še multiplikativne učinke) ustvarjenega BDP oziroma 121 milijonov EUR potrošnje turistov. Ocene posrednih učinkov planinstva na dejavnost trgovine s športno opremo kažejo, da zaradi planinarjenja v Sloveniji nastane za 28,5 milijona EUR prihodkov v omenjeni dejavnosti.
Pri ocenjevanju družbenih učinkov (anketa je bila objavljena na spletni strani odprtokodne aplikacije za spletno anketiranje 1KA, končni vzorec je znašal 915 oseb) pa se je pokazalo, da je planinarjenje kot oblika telesne dejavnosti močno in pozitivno povezano z boljšim fizičnim zdravjem, vključevanjem v družbo in zadovoljstvom z življenjem. Za planinarjenje se anketiranci odločajo predvsem zaradi stika z naravo in kakovostnega preživljanja prostega časa. Da bi preprečili padec obiska slovenskih gora, je potrebno ohraniti trenutno dobro stanje infrastrukture v gorah, označevanja poti in informiranja o njih. Anketiranci, ki so telesno dejavni skoraj vsak ali vsak dan, imajo 24,3 odstotnih točk večjo verjetnost, da nimajo težav z zdravjem, kot primerljivi anketiranci, ki so dejavni le nekajkrat letno. Poleg tega več kot polovica anketirancev meni, da se jim je zdravje zaradi obiskovanja gora izboljšalo. Obiskovalci gora, ki so telesno dejavni skoraj vsak ali vsak dan, imajo 32,3 odstotne točke višjo verjetnost, da spadajo v skupino v družbo najbolj vključenih oseb, kot primerljivi posamezniki, ki so športno aktivni zgolj nekajkrat letno. Poleg tega je obiskovanje gora najbolj družabna oblika preživljanja prostega časa.
Študija prinaša prvo celostno oceno ekonomskih in družbenih učinkov planinstva v Sloveniji (takšne študije so precej redke tudi v mednarodnem prostoru). Naše končne ocene predstavljajo pomembno informacijo naročniku raziskave, pa tudi vsem tistim, ki bodo v bodoče sprejemali ukrepe na tem področju.
 Študija ekonomskih in družbenih učinkov planinskih poti in planinskih koč ter planinstva |
Najdi nas na Facebooku
