|
Dan slovenskih markacistov 2023 |
 Najdi nas na Facebooku
|
NOVICE
petek, 16. november 2018 ob 12:45, ogledov: 11685 Po Slovenski planinski poti in v Pravljičarijo pod Triglavom| Objavil(a): Manca Ogrin | | V pričakovanju 34. Slovenskega knjižnega sejma je tudi Planinska založba, ki je svojo zbirko v teh dneh obogatila s trilogijo novih vodnikov po legendarni Slovenski planinski poti izpod peresa prekaljenih piscev Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca ter zbirko pravljičnih zgodb iz planinskega sveta Pravljičarija pod Triglavom priznane publicistke in pravljičarke Kristine Menih. Planinska zveza Slovenije se že četrtič pridružuje mednarodni pobudi Brati gore in v novo leto zre s planinskim koledarjem 2019. | Slovenska planinska pot (SPP), ki je nastala leta 1953 na pobudo Ivana Šumljaka, je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Nov izbirni vodnik Slovenska planinska pot
je izšel v treh delih, izpod peresa treh avtorjev, prekaljenih piscev
gorniške literature z izjemno tako literarno kot gorniško kilometrino. "Nov
vodnik, ki prinaša vrsto ažurnejših podatkov, predstavi celotno SPP kot zaporedje posameznih dnevnih etap,
ki jo udeleženci glede na svoje sposobnosti in želje lahko tudi
priredijo. Smiselno in pregledno so podani vsi potrebni
podatki: višina izhodišča in cilja etape, višinska
razlika, dolžina in čas hoje, zahtevnost poti, zanimivosti ob poti,
možni vzponi na bližnje vrhove in možnost zasilnega umika v dolino.
Podane so informacije za vse koče na poti in prvič tudi QR-kode, dodana
sta zemljevid poteka etape in profil poti, ne manjka tudi kratek
opis poti. Ker je
podatkov o SPP kar precej in v želji, da bi takšno knjižico lahko
gorniki vzeli s seboj na pot v nahrbtniku, smo se odločili za takšen
format in tri tanjše vodnike," je na novinarski konferenci na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani poudaril urednik vodnika Jože Drab.
 Knjižne
novosti Planinske založbe so predstavili urednik vodnika Slovenska
planinska pot Jože Drab, prekaljena pisca Gorazd Gorišek in Mojca
Stritar Kučuk, ter avtorica Pravljičarije pod Triglavom Kristina Menih
(foto Manca Čujež)
V prvem delu nas Gorazd Gorišek vodi iz Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke do Mojstrane. "Sprva
hodimo skozi prostrane pohorske gozdove, kasneje čez najmlajši vulkan
na Slovenskem, Smrekovec, na Raduhi pa pokukamo na prag visokogorja, ki
se ga z vmesnimi sestopi v dolino držimo skoraj do konca prvega dela
SPP. Za vsakega se torej nekaj najde," je izkušenega gorohodca uvodni del SPP očaral z raznolikostjo. Kako pa doživlja legendarno pot? "Spoštujem
jo. Njeni snovalci, predvsem Ivan Šumljak in njegovi somišljeniki, so
naredili veliko delo. Z leti je postajala vedno bolj priljubljena, saj
se nanjo poda vedno več planincev. Kot je poudaril že "oče" Slovenske
planinske poti, s hitenjem od žiga do žiga ne bomo doživeli veliko. Če
le imamo čas, si je vredno ogledati številne zanimivosti ob poti, tako
naravne kot kulturno-zgodovinske," razmišlja Gorišek, tudi avtor vodnikov Razširjena Slovenska planinska pot in 10 x Krk. V kratkem pričakujemo še njegov vodnik V zasnežene gore,
v katerem predstavlja 55 vrhov po Sloveniji in v bližnjem zamejstvu,
večinoma lažje poti v sredogorje, nekaj pa tudi resnejših tur na
dvatisočake, v uvodnem delu pa se posveča varnemu gibanju v zimskih
razmerah.
 Gorazd
Gorišek nas po Slovenski planinski poti vodi od Maribora do Mojstrane,
po koncih, ki so ga očarali z raznolikostjo (foto Manca Čujež)
Gorazd nas v Mojstrani prepusti avtorici drugega dela Mojci Stritar Kučuk, ki nas popelje čez Julijske Alpe, kjer obiščemo nekatere najvišje slovenske vrhove s Triglavom in Jalovcem na čelu. "Če
greš na vrh v enem dnevu, kot običajno počnemo v domačih gorah, je
drugače, kot če je eden od vrhov v okviru večdnevnega potovanja po
gorah. Pri pisanju sem imela v mislih tudi uporabnika, ki v hribih sicer
ni začetnik, vendar prvič hodi po SPP in v teh krajih še ni bil, nemara
pa niti ni Slovenec in mu je vse skupaj še bolj tuje, saj je naša
želja, da bi bili vodniki prevedeni v katerega od tujih jezikov," je dejala ljubiteljica hribov, tudi soavtorica Planinskega zabavnika, vsakič znova najbolj navdušena nad Bohinjsko-Tolminskimi gorami. "SPP
je razmeroma dolga, dobro opremljena s kočami, ki skrbijo za udobje
pohodnikov, in predvsem zelo raznolika, od temnega zelenja Pohorja in
dišeče Primorske do zelo zahtevnih odsekov v naših najvišjih Alpah. Tudi
zato smo novi vodnik napisali v treh delih, tako da lahko vsak del
prehodimo v njemu najprimernejši sezoni. Julijskih Alp se moramo
vsekakor lotiti sredi poletja oziroma v zgodnji jeseni, medtem ko
primorski odsek v ugodnih razmerah lahko prehodimo celo pozimi," je še dodala Stritar Kučukova.
 Mojca Stritar Kučuk nas popelje čez Julijske Alpe, Slovensko planinsko pot pa označuje kot treking prve lige (foto Manca Čujež)
V tretjem delu nas Andraž Poljanec vodi čez Cerkljansko hribovje, kraške planote in primorski kras vse do slovenskega morja. "Zadnji
del SPP so večinoma dolgi sprehodi po gozdovih in kraških gmajnah, ki
pa so veliko manj obljudeni kot gorski svet. Pohodnik se tako lahko
naužije samote in miru, zame so bila nepozabna tudi srečanja z domačini,
omeniti pa velja še izjemno barvitost zlasti kraške pokrajine v
jesenskem času," je povedal že pred novinarsko konferenco, na kateri je bil zaradi službenih obveznosti odsoten, kot soavtor prejšnjega vodnika po SPP pa izpostavil: "Dodana
vrednost novega vodnika je v prvi vrsti zelo pregledna zasnova, saj so
vsi pomembni podatki zbrani ob robu strani. Zelo koristni so natančni
zemljevidi ob vsaki etapi in višinski profili. Etape s pomenljivimi
uvodi so opisane po dnevih, ponekod so navedene tudi možnosti vmesnega
prenočevanja. V uvodnem delu, ki ga uporabniki menda praviloma ne
berejo, najdemo številne uporabne informacije, zato tokrat priporočam
izjemo. Ker se večina pohodnikov loteva SPP po delih, je izjemno
dobrodošel vodnik v treh ločenih knjigah."
 Za
Andraža Poljanca je Slovenska planinska pot od Julijskih Alp do morja
nepozabna tudi zaradi srečanj z domačini (foto Manca Čujež)
Navdušujoč je podatek, da je bilo prodanih že več kot sto tisoč Dnevnikov s Slovenske planinske poti, v celoti pa jo je prehodilo več kot deset tisoč ljudi. "Slovenci
se radi gibamo in hodimo v naravo, gore. Za marsikoga je to povabilo za
spoznavanje novih krajev domovine, drugi vidijo v tem bolj športni
vidik, tretji pa tako skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje, da se
spočijejo od napornega delovnega tedna. Tako kot maratoni so vse bolj
priljubljeni tudi pohodi in vezne poti. Če je nekdaj 'transverzala'
veljala za domeno starejših planincev, je razveseljivo dejstvo, da se je
loteva vse več mladih," je piko na i pristavil Jože Drab.
Jože Drab, urednik vodnika Slovenska planinska pot, navdušen, da se legendarne poti loteva vse več mladih (foto Manca Čujež)
Mladim - pa tudi starejšim - ljubiteljem dobrega čtiva je namenjena Pravljičarija pod Triglavom, zbirka desetih pravljičnih planinskih zgodb, pod katero se podpisuje Kristina Menih. "V
vseh svojih pripovedih se rada poigravam z izmišljenimi liki, ki se
izrisujejo na krilih moje domišljije. Tokratne zgodbe druži planinski
svet zadnje doline pod Triglavom, kjer počitnikujeta gospodična in njena
psička, pitbulka Dixie, ki jo druži prijateljevanje z vidnim in
nevidnim svetom. Pitbulka s svojo prijaznostjo podira stereotipe o
tej vrsti psov," poudarja publicistka, priznana pravljičarka in pripovedovalka, ki jo bralci Planinskega vestnika že poznajo po prisrčnih, izvirnih in poučnih pravljicah. Knjigo je z ilustracijami obogatil Jernej Kovač Myint, portret resnične Dixie pa je prispevala akademska slikarka Biljana Unkovska. Že urednica Anka Rudolf je zapisala, da je knjiga navdušujoče branje za prav vse po vrsti, Menihova pa dodaja: "Vsaka
zgodba nosi sebi lastno sporočilo, ki izstopa iz vsakdanjega
razmišljanja in buri otrokovo domišljijo. V tej planinski Pravljičariji
živi res pisana združba - od planinskih živali, ki se brez govorjenja
sporazumevajo med seboj, do škratov, palčkov, vil in bajeslovnih
Krivopet. Mislim in si želim, da bo knjiga zanimiva tudi za odraslega
bralca."
Kristina Menih v knjigi Pravljičarija pod Triglavom iskrivo vabi
v planinski svet zadnje doline pod Triglavom, kjer prijateljstvo ne
pozna meja (foto Manca Čujež)
Primorka se je s knjigo poklonila svoji pokojni
psički, pitbulki Dixie, ki je bila njena zvesta tovarišica. Kot je
povedala, se je med sprehodi pogosto soočala z neodobravanjem
mimoidočih, češ - tako simpatična gospa, pa ima tako grozno nevarnega
psa! Ko se je Dixie preselila v pasja nebesa, je sami sebi obljubila, da
bo napisala kakšno zgodbo o prijazni pitbulki in s tem vsaj malo
omilila splošno nepriljubljenost te pasje vrste. Sicer pa je ustvarjalni
opus Menihove zelo obširen, njene pravljice so objavljene na
Radiu Trst A, Radiu Slovenija, v Planinskem vestniku, na dveh zgoščenkah
in v knjigah: "Vse zgodbe in pravljice, ki jih pišem, prežema
veselje do življenja. Nekatere so začinjene s šaljivostjo, druge z
nevsiljivim podukom, tretje pa z drugačnim, bolj odprtim pogledom na
vidni in nevidni svet okoli nas."
Po Slovenski planinski poti in v Pravljičarijo pod Triglavom s knjižnimi novostmi Planinske založbe (foto Hedvika Petkovšek)
Planinski koledar 2019
kar kliče po novih doživetjih v objemu gora in obujanju planinskih
spominov. Slikovite avtorske fotografije popeljejo po slovenskem gorskem
svetu v različnih letnih časih in delih dneva, tako da bo pristen okus
planinstva v podobah svež vse leto, dobrodošli so tudi namigi za planinske izlete.
Planinska zveza Slovenije se že četrtič pridružuje pobudi Alpske konvencije Brati gore 2018 ter vabi k praznovanju mednarodnega dneva gora z organizacijo knjižno obarvanih dogodkov v dneh okrog 11. decembra - s skupno idejo:
promocijo in praznovanjem kulturne raznolikosti v Alpah. Na spletni strani Alpske konvencije je dogodke mogoče registrirati še slab mesec.
Posnetek novinarske konference si lahko ogledate v spodnjem videu Slovenske tiskovne agencije (STA).
Manca Čujež
------------------------
|
|
| © PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
|
|
Najdi nas na Facebooku
