V skladu s 16. členom Zakona o planinskih poteh (Uradni list RS,
št. 61/2007) sta Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo
Ljubljana-Matica, ki je skrbnik poti, 2. julija obvestila javnost, da bo do nadaljnjega zaprt odsek planinske poti Koča pri Savici (653 m)-Komarča-Črno jezero (1324 m) zaradi poškodb na poti.
Planinska društva v večini primerov sanacij na zavarovanih poteh ne
izvajajo sama, ampak pri tem sodeluje Tehnična ekipa Komisije za
planinske poti Planinske zveze Slovenije, ki razpolaga z vso potrebno
opremo za takšna dela. Za vse večje prenose opreme, lesa in drugega
materiala pa je nenadomestljiva pomoč helikopterske enote Slovenske
vojske ali Policije.
Po nam znanih podatkih do nesreče nizozemske planinke ni prišlo
zaradi pomanjkljivosti na poti. Pot je za dobro opremljenega planinca s
potrebnimi izkušnjami za zahtevno pot tudi zdaj sicer prehodna, a je
zaradi načrtovanih del zaprta, zato planince prosimo, da upoštevajo
zaporo, da bo obnova poti potekala neovirano, za pot do Koče pri
Triglavskih jezerih imajo na voljo alternativno, lahko planinsko pot
prek Komne ali planine Viševnik.
Stanje varoval na zavarovanih planinskih poteh redno vsaj enkrat
letno pregledamo, ugotovimo morebitne pomanjkljivosti in jih glede na to
uvrstimo na seznam popravil v naslednji sezoni. Pot čez Komarčo je bila
zadnjič pregledana 13. oktobra 2018, ko se je pokazalo, da so vsa
kovinska varovala v dobrem stanju, da pa je na pot padlo nekaj debel, ki
jih je treba odstraniti, in da so na nekaterih mestih dotrajane lesene
bočne opore in stopnice. Zaradi tega je uvrščena na prednostni seznam
letošnjih popravil. Pot je za ustrezno opremljenega in usposobljenega
planinca, kakršnega pričakujemo na tej poti, ki je kategorizirana kot
zahtevna planinska pot (na določenih delih si moramo pomagati z rokami,
varovala so namenjena varnosti planinca, svetujemo uporabo čelade), še
vedno prehodna, zavedati pa se je treba, da je zaradi specifičnega
terena (zemlja, listje) na tej poti večja nevarnost zdrsa kot na mnogih
tehnično precej zahtevnejših poteh v naših gorah, česar z nadelavo
podlage poti ni mogoče preprečiti.
Dela na poti se bodo predvidoma začela 12. julija. Potekala bodo v
dveh fazah, in sicer v prvi fazi načrtujemo odstranitev podrtega drevja
in kamenja, v drugi pa namestitev novih lesenih varoval. Kdaj bo pot
spet odpra, je težko predvideti, pravi obseg del se pri zamenjavi
lesenih varoval pokaže šele ob delu. Transport lesa v steno Komarče bo
izveden s helikopterjem Slovenske vojske, ki pa ima tudi številne druge
obveznosti.
Prikaz različne zahtevnosti planinskih poti na usmerjevalnih tablah (foto Tone Tomše)
Po dogovoru Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) se
tudi v Sloveniji zahtevnost poti označuje na usmerjevalnih tablah, kjer
prazen trikotnik pomeni zahtevno in trikotnik s klicajem zelo zahtevno
planinsko pot; če teh dveh znakov ni, je planinska pot lahka. Prav tako
je težavnost poti označena na vseh planinskih zemljevidih, kjer polna
rdeča črta predstavlja lahko planinsko pot, črtkana zahtevno in pikčasta
zelo zahtevno.
Po podatkih Planinskega vestnika za prvo označeno pot v Julijskih
Alpah štejemo leta 1879 urejen pristop iz Bohinja čez Komarčo na
Triglav, kar pomeni, da so obiskovalci gora že pred 140 leti hodili po
njej brez dodatnih pomagal. O zahtevnosti poti prek Komarče se lahko
sicer planinci danes informirajo tako v vodniški literaturi kot tudi v
številnih virih na spletu, zahtevnost poti je označena na planinskih
zemljevidih in na usmerjevalnih tablah, tako na izhodiščih kot na sami
poti.
Slovenija se promovira kot zelena, aktivna, zdrava turistična
destinacija, kjer med aktivnostmi v naravi prednjačita planinstvo in
pohodništvo, zato tudi gore obišče vse več ljudi, ki se odpravijo v gore
brez ustreznega znanja in opreme, opažamo pa tudi, da k ne dovolj
premišljenemu izbiranju planinskih ciljev botrujejo nekritične objave na
družbenih omrežjih. Na planinski zvezi pripravljamo gradiva za
zaposlene v namestitvenih in turističnih organizacijah, da bodo
obiskovalcem znali pravilno svetovati, trudimo se osveščati tuje
obiskovalce gora z informacijami in varnostnimi napotki, pravkar sta
izšli preventivni zgibanki z napotki za varnejši obisk gora v slovenskem in angleškem jeziku.
Še vedno pa se je treba pred odhodom pozanimati o zahtevnosti poti
in potrebni opremi. Pri tem je treba opozoriti, da je slovenski alpski
svet zahteven in zahteva odlično pripravljenega posameznika z izkušnjami
in znanjem uporabe opreme, ter da se je na poteh v naravi stalno
prisotno tveganje, ki se ga je treba zavedati, prav tako kot objektivnih
in subjektivnih nevarnosti, čemur Planinska zveza Slovenije namenja
veliko pozornosti s preventivno dejavnostjo.
Jože Rovan,
predsednik Planinske zveze Slovenije |