četrtek, 14. november 2019
POIŠČI

Obnova poti med spodnjo postajo tovorne žičnice in kočo na Golici
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

sreda, 23. oktober 2019 ob 16:20, ogledov: 214

50 let Evropskih pešpoti

Objavil(a): Matej Ogorevc
Zgodovina in postopen razvoj pohodništva po evropskih pešpoteh sega v leto 1969, ko je bila v Nemčiji ustanovljena Evropska popotniška zveza. Krovno organizacijo, z več kot 3 milijoni člani, sestavlja 63 pohodniških organizacij iz 30 evropskih držav in štiri organizacije zunanje opazovalke (dve iz Maroka ter ena iz Izraela, ZDA in Kanade).
Glavni moto prvega predsednika Evropske popotniške zveze (ERA) dr. Georga Fahrbacha , na ustanovitvi 19. oktobra 1969, v kraju Raichbergu je bil: »Odprimo meje, pojdimo drug do drugega peš, kajti le tako se bomo med seboj najbolje spoznali in naučili spoštovati in ceniti sočloveka!« Ta moto je kaj kmalu našel velik odziv v Evropi in širše. Tudi pri nas.

Evropske pešpoti so poti na dolge razdalje, ki povezujejo tako državne kot regionalne pohodniške poti. Vzpostavljene so z namenom brezmejnega sodelovanja, boljšega razumevanja, spoštovanja in ohranjanja okolja ter poznavanja in ohranjanja evropske zgodovine, kulture in dediščine. Vse to po načelih trajnostnega razvoja. Nacionalne organizacije na svojem ozemlju same načrtujejo, vzpostavljajo, vzdržujejo in promovirajo svoje evropske pešpoti. Teh je trenutno 12 in skupaj merijo skoraj 70.000 km. Skozi Slovenijo potekajo tri Evropske pešpoti E6, E7 in E12.

E6 poteka od Roskilda na Danskem do Kastava nad Reko. Odprta je bila 22. junija 1975 v Mariazellu v Avstriji, slovenski del E6 pa 24. maja 1975 na Mašunu v okviru praznovanja stoletnice prvega gozdarskega društva na Slovenskem. Pobudo za ureditev te poti je dal inženir gozdarstva dr. Milan Ciglar, po katerem se danes ta del poti tudi imenuje »Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana«. Slovenski del E6 pohodnike vodi od mejnega prehoda Radelj na Hrvaško do Strunjana. Dolga je okoli 350 kilometrov in ima 39 kontrolnih točk.

evropske_pespoti_50_let_2_arhiv_keups

Pot E7 sta na pobudo prof. Ciglarja trasirala in uredila dr. Boštjan Anko ter Zoran Naprudnik. Odprta je bila 12. septembra 1986 na Mačkovcu v počastitev Svetovnega kongresa Mednarodnega združenja gozdarskoraziskovalnih organizacij ob navzočnosti številnih pohodnikov. Danes nosi ime »Naprudnikova pot od Soče do Mure«. E7 v Sloveniji sega od Robiča do Hodoša in poteka v nasprotni drugi smeri E6. Ko je imela še končnico YU, je držala do Sotle, leta 1995 pa so jo podaljšali vse do Mure in naprej na Goričko. Tako je zdaj dolga okoli 600 kilometrov in ima 42 kontrolnih točk. V celoti ji bo enkrat uspelo, da bo povezala Atlantik in Črno morje. V zahodnem delu ji manjka začetni del na Portugalskem, odsek skozi del Italije, na vzhodu pa nadaljevanje skozi Romunijo in Ukrajino.

Slovenski del evropske pešpoti E12, Mediteranske pešpoti, je bil v Sloveniji odprt 10. decembra 2016 v Kopru. Pot poteka od stične točke z italijansko traso na »Poti zdravja -Parenzani« v Škofijah mimo Kopra, Strunjana in Portoroža do Sečovelj, kjer vstopi na hrvaško ozemlje. Slovenski del poti je dolg nekaj manj kot 50 km in ima 3 kontrolne točke. Evropska pešpot E12 se začne v Španiji in se preko Francije, Italije, Slovenije, Hrvaške, Črne gore in Grčije konča v vzhodnem Sredozemlju.

e_poti_sl

E6 in E7 se v Sloveniji srečata na Blokah, blizu Mačkovca in Sela pri Robu sredi prekrasnih gozdov. E6 in E12 pa svoje poti združita ob Jadranskem morju, v Strunjanu. Vse evropske pešpoti v Sloveniji so označene z rdeče-rumenimi markacijami. Za evropske pešpoti v Sloveniji skrbi Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS), ki so jo ustanovili Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije.

Poslanstvo KEUPS-a je vključevanje v evropske tokove pohodništva, sodelovanje z organizacijo ERA, koordiniranje Kluba popotnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji ter seznanjanje, uveljavljanje, širjenje in promocija ideje hoje in pohodništva. S tem prispeva k spoznavanju etnoloških, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti Slovenije, k razvoju podeželja, razvoju turizma ter k popularizaciji gozdov in zavedanju njihovega pomena.

Po sporočilu za medije povzel Matej Ogorevc

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije