NOVICE  

Planinstvo je že desetletja eden izmed bolj uspešnih turističnih produktov v alpskem delu Slovenije, kot tudi v ostalih hribovitih delih dežele. Slovenijo prepreda mreža več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov s 7.400 ležišči in več kot 10.000 sedišči. Letos oskrbniki koč tožijo o manjšem obisku gora in manjšem številu prenočitev kot pretekla leta, kar za 25 odstotkov manj. »Najvišji upad nočitev beležijo nekatere visokogorske koče, tudi za polovico. V preteklih letih so glavnino nočitev naredili tujci, teh pa je v letošnjem letu kar za 70 odstotkov manj. K sreči opažamo povečan obisk slovenskih gostov. A ker v primeru slabega vremena Slovenci ne gremo v gore, ostajajo postelje prazne,« je razložil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

Tradicionalno so na vrhuncu sezone najbolj obiskane koče v Triglavskem pogorju in Kamniško-Savinjskih Alpah, pa tudi tiste, ki so lažje dostopne za družine. Z dobrim obiskom in večjim številom nočitev se lahko pohvalijo nekatere koče na izhodiščih gora. Številne koče so namreč dostopne z vozili in pri njih mnogi koristijo turistične bone. O dobrem obisku nižje ležečih koč se lahko pohvalijo v PD Srednja vas v Bohinju, ki upravlja štiri koče. »Letos se je glede na pretekle sezone spremenila struktura gostov. Če je bilo lani 70 odstotkov tujcev, jih je letos le še za peščico. Večino gostov na naših kočah je Slovencev, skoraj 95 odstotkov. Ker smo pravočasno vpeljali sistem koriščenja turističnih bonov, naši gosti pogosto koristijo to storitev. Več je obiskovalcev v kočah v sredogorju, manj pa v visokogorju. Verjetno se tudi zaradi tega spremembe v strukturi gostov. Letos je v primerjavi z lani v Vodnikovem domu na Velem polju pol manj nočitev,« je razložil predsednik društva PD Srednja vas v Bohinju Jakob Zupanc.

Po zadnjih podatkih Finančne uprave RS je bilo do sedaj v planinskih kočah vnovčenih 1833 bonov, kar je 1,6 odstotkov vseh bonov. V nekaterih kočah bi sicer lahko prenočilo več gostov, vendar pa jih omejuje ukrep, ki ga je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje (Higienska priporočila za izvajanje turistično-gostinske dejavnosti za preprečevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2). »Bistven ukrep za planinske koče določa, da lahko v eni sobi spita dve osebi oziroma več ljudi, ki so iz istega gospodinjstva ali če več ljudi potuje skupaj, torej skupina prijateljev na skupnem pohodu ali skupina na društvenem izletu. Zaradi teh ukrepov je v planinskih kočah posledično manj razpoložljivih nočitvenih kapacitet, zato obiskovalce pozivamo k pravočasnim rezervacijam za spanje (priporočamo vsaj tri dni pred prihodom), še posebej v primeru načrtovanega koriščenja turističnih bonov,« je povedal Dušan Prašnikar.

Obiskovalci in oskrbniki ne poročajo o posebnih zapletih pri koriščenju bonov. A vseeno je potrebno opozoriti, da imate za koriščenje bonov s seboj fotokopijo osebnega dokumenta (visokogorske koče namreč nimajo fotokopirnih strojev). V kolikor bo koristnik bona druga oseba kot upravičenec bona, je potrebno s seboj imeti še izpolnjeno izjavo o prenosu bona. Pri posebnih primerih, če bo za mladoletne osebe bon vnovčil nekdo, ki ni zakoniti zastopnik, bo le-ta moral imeti s seboj podpisano pooblastilo tretji osebi za unovčitev bona. Vse izjave lahko najdete na Fursovi spletni strani.

Bone planinci v največji meri koristijo v planinskih kočah, ki so dostopne z vozili, nekaj pa tudi v visokogorskih kočah. »Lahko rečemo, da bi bilo brez bonov nekoliko manj nočitev. Oskrbniki koč opažajo, da bone v kočah koristijo tudi takšni, ki sicer ne hodijo v gore, a so jim boni motiv, da preizkusijo tudi nekaj drugega,« je še dodal Dušan Prašnikar.

Koča na planini Loki na vzhodnem pobočju Raduhe, tik nad gozdno mejo, je pogosta izbira planincev. Mojca Kramar Kokalj, oskrbnica Koče na Loki pod Raduho je potožila, da se tudi na tej koči pozna, da je letos manj tujih planincev, a zaradi koriščenja turističnih bonov je nekaj več slovenskih. »Opažamo, da pri nas prespijo tudi takšni, ki jih pretekla leta nismo videli v koči. Zagotovo se pozna, da je manj tujcev, ki so pogosteje prespali v koči. Na različne načine poskušamo privabiti slovenske ljubitelje gora, tudi z različno kulinarično ponudbo.«

V PZS tudi sicer vabimo in priporočamo k obisku planinskih koč po celotni Sloveniji. Gostoljubnosti koč ne boste našli samo v okolici Triglava ali v ostalih dveh gorskih skupinah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah, temveč tudi v hribovjih Slovenije, kjer boste lahko tudi v septembru in oktobru izkoristili ostanke turističnih bonov. Za dodatne informacije o slovenskih kočah kliknite na spletno stran www.koce.pzs.si.

Od letošnjega julija je mogoče v določenih kočah v Sloveniji rezervirati nočitev preko spleta. Planinska zveza Slovenije se je priključila prilagojenemu rezervacijskemu sistemu za planinske koče, ki ga že nekaj let uporabljajo v planinskih kočah v Alpah. »Za uporabnika je bistvena prednost, da lahko v rezervacijskem sistemu vidi stopnjo zasedenosti ležišč za posamezen časovni termin. Sistem je preveden v slovenščino in omogoča lažjo rezervacijo tudi za nočitve v tujih planinskih kočah. V Sloveniji se je v sistem priključilo nekaj bolj obljudenih koč. Spletno rezervacijo lahko opravite v Aljaževem dom v Vratih, Domu Planika pod Triglavom, Koči na Planini pri Jezeru, Vodnikovem domu na Velem polju in Poštarskemu domu na Vršiču,« je razložil Dušan Prašnikar.

Kaj je tisto, zaradi česar radi obiščete planinske koče in kaj cenite v njihovi ponudbi? V okviru akcije Naj planinska koča 2020, ki ga PZS že šesto leto pripravlja v sodelovanju s spletnim portalom Siol.net, ste obiskovalci izbrali deset finalistk za naj planinsko kočo in naj visokogorsko planinsko kočo. Za svojo najljubšo kočo lahko svoj glas še vedno oddate preko glasovnice na siolovi spletni strani. 

V vrhuncu planinske sezone nikar ne pozabite osnovnih navodil varne hoje v hribe. V PZS priporočamo dobro in premišljeno načrtovanje planinske ture in uporabo ustrezne opreme. Prvi korak k varnejšemu obisku gora je načrtovanje poti ob planinskem vodniku in zemljevidu. V kočah, na PZS, turističnih in drugih točkah je obiskovalcem gora na voljo tudi zgibanka z napotki za varnejši obisk gora poleti v slovenščini in angleščini. V nahrbtnik naj sedaj sodita tudi zaščitna maska in manjša steklenička razkužila. Ob tem priporočamo, da se v gore odpravljajte zdravi, na naši spletni strani pa redno dopolnjujemo priporočila za izvajanje planinskih dejavnosti.

Barbara Gradič Oset

Objave v medijih: