Dan je bil ravno pravšni za delovno akcijo. Suho in jasno, ne prevroče. Pozdravili so nas razgibano gričevje Goričkega in veseli nasmehi širokosrčnih Prekmurcev.
Po običajnih začetnih zapletih pri iskanju svoje delovne skupine, smo se podkrepljeni z malico, odpeljali na posamezna delovišča, raztresena po Goričkem. Poti, ki smo jih urejali, nudijo prijetno senco in višje razstirajo lepe razglede na Pomurje. Na vsakem koraku smo srečali kakšno zanimivost in si na zelenih gričih spočili oči. Na nekaterih delih smo se dotaknili prav avstrijsko-slovenske meje in pokukali tja prek, poskrbeli pa smo tudi za povezovalne poti v dolini.
Večina nas je prevzela nalogo osnovnega vzdrževanja planinskih poti, kjer smo na predvidenih odsekih poti obnovili markacije in očistili hodne površine. Nekaj pa jih je imelo to veselje, da je lahko sodelovalo s člani tehnične skupine. Opremili so dve poti na najvišji vrh Pomurja, Sotinski breg, visok 418 m. Višina je znatno nižja od tega kar so vajeni v tehnični skupini, dela pa vseeno ni bilo malo. Oba pristopa na vrh je bilo potrebno opremiti z mostičkom, novimi erozijskimi zaščitami in stopnicami ter utrditi star mostiček in stopnice.
Ob koncu delavne akcije smo si privoščili še kosilo in pozdravili stare prijatelje. Kljub PCT zahtevam, ki smo jih morali izpolnjevati, se nas je zbralo 133 markacistov, Na poteh nas je spremljalo še 12 dodatnih vodnikov in usmerjala podporna skupina 6 zagnanih Prekmurcev. Zahvala gre vsakemu posamezniku, ki je sodeloval ali kakorkoli prispeval k organizaciji dneva in Zavarovalnici Triglav, ki nas je v okviru akcije Očistimo gore podprla in zopet opremila z majicami. Z veseljem jih bomo nosili na akcijah planinskih društev, iz katerih izviramo in upamo, da se prihodnje leto zopet snidemo.
Zapisala Katarina Kotnik, fotografiral Laszlo Ligeti
|