|
Pot prijateljstva Snežnik – Snježnik |
 Najdi nas na Facebooku
|
NOVICE
sreda, 22. september 2021 ob 14:05, ogledov: 3201 Slovenska planinska pot ob dnevu slovenskega športa| Objavil(a): Manca Ogrin | | Planinska zveza Slovenije, najbolj množična športna organizacija v državi, ponosno praznuje dan slovenskega športa, tudi z mislijo na skrb za mrežo planinskih poti, ki so največji športni objekt v Sloveniji. Prva med njimi, Slovenska planinska pot, najbolj priljubljena vezna pot pri nas in ena najstarejših na svetu, ob bližajoči se 70. obletnici ohranja prvotno obliko, k nepozabnemu doživetju gora pa pripomorejo tudi nova grafična podoba SPP, informacijske table, slikovit prikaz v maPZS in redna obnovitvena dela na poti. | Planinska zveza Slovenije je z več kot 58 tisoč člani v 293 društvih najbolj množična športna organizacija v Sloveniji, ki skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov. Po planinskih poteh, ki predstavljajo največji športni objekt v državi in so prosto dostopne vsem, bi lahko več kot sedemkrat obkrožili Slovenijo po državni meji. Zanje skrbijo markacisti, člani planinskih društev, ki so skrbniki planinskih poti. Trenutno je registriranih 885 markacistov PZS, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh nas.
Najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu je Slovenska planinska pot (SPP), ki so jo odprli leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji na pobudo njenega idejnega očeta Ivana Šumljaka (1899-1984), profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista PD Maribor Matica. Slovensko planinsko pot označujeta številka 1 in Knafelčeva markacija (rdeč kolobar z belo piko v sredini), ki bo prihodnje leto praznovala 100 let neutrudnega vodenja planincev, tako kot SPP pa je tudi markacija zaščitena blagovna znamka.
Slovenska planinska pot kot del mreže planinskih poti, največjega športnega objekta v Sloveniji (foto Manca Ogrin)
Slovenska planinska pot vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večini gorskega sveta - od Maribora prek Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Mojstrane, kjer vstopi v Julijske Alpe in se povzpne na nekaj najvišjih slovenskih vrhov; nato se usmeri proti zahodu in jugu in pripelje do Debelega rtiča pri Ankaranu ob Jadranskem morju. O njeni priljubljenosti priča tudi podatek, da je bilo izdanih že več kot 200 tisoč Dnevnikov s Slovenske planinske poti, do danes pa jo je v celoti prehodilo 10.656 planincev, med njimi številni tujci. Tudi knjižni vodnik Slovenska planinska pot v slovenščini in angleščini je postal prepoznaven med uporabniki.
Planinska zveza si ob bližajoči se 70. obletnici legendarne poti, ki jo bomo zaznamovali leta 2023, prizadeva za še večjo prepoznavnost in urejenost SPP, ki je spomladi 2020 dobila novo grafično podobo. Po vzoru sodobnih pohodniških poti, ki nastajajo v tujini in pri nas, je krovna planinska organizacija v letu 2021 postavila informacijske table o Slovenski planinski poti na vse ključne točke ob poti in pot še dodatno označila na terenu, obeta pa se tudi posodobitev in nadgradnja spletne strani spp.pzs.si. SPP ima od letos slikovit prikaz v maPZS, ki s pametnim telefonom lahko pomaga celo na terenu med potjo. V poletnem času je vzpostavila tudi Instagram stran Slovenian Mountain Trail, ki v angleškem jeziku prek fotogradiva promovira pot in vabi obiskovalce k Nepozabnemu doživetju slovenskih gora, kar je tudi slogan poti.
Slovenska planinska pot z novo grafično podobo tudi na informacijskih tablah, postavljenih letos na vse ključne točke ob poti (foto Manca Ogrin)
PZS je s terena večkrat prejela pripombe, da je pot na Razor prezahtevna, da bi bila vključena v Slovensko planinsko pot. "Tehnična skupina markacistov si je ogledala pot in pod taktirko Jožeta in Jurija Videca letos na najzahtevnejšem delu namestila dodatne stopne kline, ki pomagajo pri napredovanju. Kljub temu pot od sedla Planja na Razor ostaja zelo zahtevna planinska pot, na kakršno naletimo še na marsikaterem delu Slovenske planinske poti. Se je pa ob pregledu po akciji izkazalo, da je pot od sedla Planja do Mlinarice v slabem stanju in jo je z vidika varnosti nujno zapreti. Z akcijo bo treba počakati na prihodnje leto," pojasnjuje strokovna sodelavka PZS Katarina Kotnik. Če bo vreme letos omogočalo delo na terenu, je pred markacisti še popravilo poti z Ledin na Koroško Rinko, ki je tudi naj planinska pot 2021. Zaradi izpostavljenosti terena in naravnih vplivov jo bo v zgornjem delu treba tudi prestaviti.
Na SPP se že drugo leto odpravljajo slepe in slabovidne osebe v okviru akcije Slepi in slabovidni po Slovenski planinski poti, ki jo pripravlja Odbor za invalide/osebe s posebnimi potrebami, ki deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Lani in letos so slepi in slabovidni tako skupaj zbrali že 24 žigov SPP in štiri žige razširjenje SPP. 
Tehnična skupina markacistov PZS med avgustovsko akcijo na Razorju (foto Jurij Videc)
V zadnjih letih je v javnosti vzniknilo več predlogov o širitvi in podaljšanju SPP, kar Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, komentira: "Občasno se v Sloveniji pojavijo ideje o podaljšanju Slovenske planinske poti, mogoče celo vzpostavitvi krožne poti, kar je bila sicer tudi ena izmed idej ob njenem nastanku. Ampak Slovenska planinska pot je stara skoraj 70 let, vsidrana v zavest ljudi, poteka od Maribora preko slovenskih gora do našega morja. Več kot deset tisoč ljudi jo je že prehodilo ali preteklo in kot taka je Slovenska planinska pot ena in edina, zato Planinska zveza Slovenije kot nosilka SPP večjih sprememb ne podpira in jih ne bo izvajala. Ocenjujemo, da imamo v Sloveniji obhodnic oz. transverzal mogoče celo preveč, saj stanje kaže, da je vzdrževanje in označevanje finančno in kadrovsko zelo zahtevno in so mnoge že nekaj let po vzpostavitvi zanemarjene in slabo označene. Seveda je vedno mogoče po Sloveniji začrtati še nov krog, novo povezavo na zemljevidu, teh možnosti je praktično neomejeno. Vendar je bolj smiselno turistično razvojna sredstva usmeriti v obstoječe poti in jih dvigniti na višjo raven ter zagotoviti kontinuiteto in sobivanje z lokalnim okoljem, po katerem potekajo."
Planinska zveza Slovenije bo tudi letos sooblikovala evropski teden športa, tako prek športno-rekreativnih dogodkov številnih planinskih društev, kot tudi na tržnici Olimpijskega komiteja - Združenja športnih zvez in Olimpijskem festivalu. Na dan slovenskega športa v četrtek, 23. septembra, PZS na tržnici v ljubljanskem Tivoliju za otroke pripravlja izobraževalni delavnici na temo planinstva: veliko sestavljanko z markacijo, ki opozori, da smeti odnesemo s seboj v dolino, in spoznavanje opreme za obisk gora. Na Olimpijskem festivalu, ki bo 25. in 26. septembra na Kongresnem trgu v Ljubljani, pa se bodo obiskovalci lahko preizkusili v športnem plezanju.
|
Kaj moramo vedeti o Slovenski planinski poti?
• Njena dolžina je 617,5 km,
• vodi od Maribora do Debelega rtiča,
• označena je z rdečo-belo Knafelčevo markacijo in številko 1 ob njej,
• ima 80 kontrolnih točk,
• povezuje vsaj 55 planinskih koč,
• povzpne se na vsaj 35 planinskih vrhov,
• razdeljena je na 43 etap,
• 48 planinskih društev je skrbnikov poti,
• na poti je 5 večjih krajev, 5 mest in 3 muzeji,
• višinska razlika je okoli 37.300 m vzpona in 37.600 m spusta,
• povprečen hodec zanjo potrebuje 37 dni,
• Marjan Zupančič je leta 2020 postavil rekord: 6 dni, 12 ur in 58 min.
|
Manca Ogrin
------------------------
Medijske objave:
Osvežili Slovensko planinsko pot (Slovenske novice)
Dan športa praznujejo tudi planinci (STA)
Slovenska planinska pot ob dnevu slovenskega športa (Si21.com) |
|
| © PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
|
|
Najdi nas na Facebooku
