NOVICE  

ponedeljek, 29. november 2021 ob 08:00, ogledov: 3407

Martin Šolar: Povsod, kjer po Posočju vodi Alpe Adria, je rajsko lepo

Objavil(a): Manca Ogrin
	Pohodniška pot Alpe Adria, ki povezuje avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, jo ubere tudi skozi Dolino Soče. O tem delu poti smo se pogovarjali s podpredsednikom Planinske zveze Slovenije in direktorjem Kobariškega muzeja Martinom Šolarjem, ki poudarja: "Povsod, kjer vodi Alpe Adria, je rajsko lepo - mlada in razigrana Soča, strma pobočja, visoki vrhovi, pašne planine, narava in bogata zgodovinska dediščina nam ponujajo pristno pohodniško doživetje."
Pot Alpe Adria na skupno 43 etapah in skupno približno 750 km povezuje tri regije: avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Pohodniška pot vodi od vznožja najvišje gore Avstrije, Velikega Kleka, skozi najlepšo koroško gorsko in jezersko pokrajino in brez velikih ovinkov mimo stičišča treh dežel Avstrije, Slovenije in Italije naprej do Jadranske obale in kraja Milje (Muggia). Pot Alpe Adria oglašujejo kot pohodništvo po rajskem vrtu. Kaj rajskega ponuja Dolina Soče? Daljinska pohodniška pot Alpe Adria vstopa v Dolino Soče prav pri izviru Soče v Zadnji Trenti. Smaragdni lepotici sledi po Soški poti Triglavskega narodnega parka do Bovca, od tam pa vse do Trnovega je trasa Alpe Adrie enaka trasi vse bolj priljubljene poti Juliana Trail. Za Trnovim na levem bregu Soče pa Alpe Adria zapusti dno doline in gre v Drežniške vasi ter se od tam strmo vzpne na Planico in vstopa v Podkrnske planine. Sledi spust nazaj k Soči pri Gabrju, od tam pa vse do središča Tolmina. In nismo še na koncu Alpe Adrie v Dolini Soče - s Tolmina preko Voljč in Solarij pot privede na zgodovinski Kolovrat, kjer je na prostem urejen muzej 1. svetovne vojne. Povsod, kjer vodi Alpe Adria, je rajsko lepo - mlada in razigrana Soča, strma pobočja, visoki vrhovi, pašne planine, narava in bogata zgodovinska dediščina nam ponujajo pristno pohodniško doživetje. Pohodniška pot Alpe Adria vodi ob mladi in razigrani Soči (foto slovenia.info, Jošt Gantar) Kateri je po tvojem mnenju najlepši skriti biser dela poti od Trente do Tolmina? Skriti biser pomeni, da je to nekaj manj poznanega, in če to razkrijem, ne bo več skriti biser. Vseeno bi se odločil za razkritje dveh takih točk. Na mostu čez Sočo pri Logu Čezsoškem se pohodnik, ki gre ob Soči navzdol, le malokrat ozre nazaj. Pa bi se moral - na tem mestu se pogled pohodnika kar za nekaj časa poslovi od očaka Triglava. Če pa hodiš v obratni smeri, tako kot gre smer Juliana Trail, pa te na istem mestu v daljavi pozdravi vrh Triglava. Drugi skriti biser pa je kapela Bes na Planici pod Krnom. Zgrajena je bila v spomin na padle italijanske vojake v bližini prve italijanske frontne črte v času 1. svetovne vojne. Pri kapeli je izjemno razgledišče na Kobarid, Matajur, dolino Nadiže, Kobariški Stol in dolino Soče, ukleščeno med omenjeni Stol in Polovnik. Zgodovinska etapa od Drežnice do Tolmina združuje spomine na prvo svetovno vojno s tradicionalnim načinom življenja prebivalcev tega območja. Kako lahko to začutijo pohodniki? V resnici se z ostalinami soške fronte srečujemo že v Trenti in Soči. Potem je tu območje pod Krnom, pa pogled na Kobarid, kot središče spomina na 1. svetovno vojno in nenazadnje muzej na prostem Kolovrat. Na poti in v pogledih pohodnika se vrstijo ostanki strelskih jarkov, betonskih in kamnitih utrdb, vojaških cest in poti, vklesana in izkopana zaklonišča, številna spominska znamenja, ostanki žičnih ovir ter celo deli orožja in opreme, ki nemo pričajo o tragični zgodovini tega območja. Mnogi, ki prihajajo v Dolino Soče zaradi dežele žive vode in hoje v gore, se na planinskih poteh in visokogorskih pašnikih sploh ne zavedajo, kaj se je tu dogajalo pred dobrimi 100 leti v času soške fronte. Alpe Adria Trail poteka v teh krajih vzporedno s Potjo miru, ki povezuje ostaline in dediščino prve svetovne vojne. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije in direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar na Krasjem vrhu (foto osebni arhiv) Kakšno gastronomsko doživetje je za pohodnike posoški odsek poti Alpe Adria? Peter Lovšin prepeva o bovškem ovčjem siru, gotovo pa je najbolj prepoznaven kravji sir Tolminc, ki ga delajo na Drežniških, Podkrnskih in Tolminskih planinah. V Dolini Soče seveda ne gre brez štrukljev. V dolini sta dva štruklja, ki sta si podobna - bovški kraf in kobariški štrukelj. Oba imata dolgo tradicijo in sta narejena iz enakega testa, le z drugim nadevom. Bovški kraf je polnjen s suhimi tepkami, pri kobariškem pa so osnova polnila orehi. Dolina Soče slovi kot dolina adrenalinskih doživetij - katera so zanimiva tudi za pohodnike po poti Alpe Adria? Kaj pa vem? Adrenalin je lahko prisoten tudi ob čudovitem pogledu na mlado in poskočno Sočo v njenem zgornjem toku ali pa na prostranih pašnikih pod Krnom. Tudi v mlajših letih, ko sem se ukvarjal z alpinizmom, nisem bil pristaš adrenalina, kot ga mnogi doživljajo danes. Kot najbolj adrenalinsko doživetje v teh krajih pa mi je ostal v spominu turni oziroma kar alpinistični smuk po zaledeneli strehi z vrha Krna do Planine Kuhinja. Seveda - danes je Dolina Soče prepoznana kot dolina adrenalina. Kajak ali raft, soteskanje, kjer je to dovoljeno in naravovarstveno sprejemljivo, novodobni zip-line, za katerega celo sploh ne poznam slovenskega imena ... Pohodniku bi vseeno raje svetoval, naj ostane pohodnik in na tak način najbolj čutno in pristno doživi pokrajino Doline Soče. Daljinska pohodniška pot Alpe Adria v 43 etapah in približno 750 km povezuje avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino (foto slovenia.info, Jošt Gantar) Manca Ogrin