NOVICE  

Le kdo ne pozna planinske markacije? Bele pike z rdečim krogom, narisane s čopičem brez šablon v razmerju 1:2? Knafelčeva markacija je zagotovo najbolj prepoznaven simbol Planinske zveze Slovenije (PZS), že 100 let nas varno vodi po planinskih poteh. Avtor te markacije je kartograf, planinec in oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih Alojz Knafelc, rojen leta 1859 v Šmihelu pri Novem mestu, umrl je leta 1937 v Ljubljani. Knafelc, načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva (SPD), je leta 1922 z objavo Navodil za markiranje potov v Planinskem vestniku uveljavil enoten sistem označevanja planinskih poti SPD, ki je v veljavi še danes.

»Knafelčeva markacija, bela pika obkrožena z rdečim kolobarjem, je seveda ključni del širšega sistema označevanja planinski poti, poleg markacije uporabljamo še smerne puščice in usmerjevalne table. Usmerjevalne table je Knafelc pobarval z rdečo bravo in nanje z belo bravo napisal smeri in čase hoje. Tudi po 100 letih sledimo njegovemu zgledu, le da je vsebina tabel danes dopolnjena s podatki o višini stojišča, dimenzije pa so nekoliko spremenjene. Knafelc je z izbiro barv in oblike markacije zadel v polno, ustvaril je lep, enostaven in dobro viden simbol,« je o zgodovini markacije povedal predsednik PZS Jože Rovan.

Knafelčeva markacija je od leta 2007 zaščitena z Zakonom o planinskih poteh, s pomočjo katerega so le-te postale del javne infrastrukture Slovenije. Od leta 2016 pa je Knafelčeva markacija tudi zaščitena blagovna znamka.

Obeležje ob 100. obletnici Knafelčeve markacije je delo arhitekta Igorja Merlina in skupine planincev PD Krka Novo mesto. Glavni pobudnik postavitve obeležja je nekdanji dolgoletni predsednik PD Krka Novo mesto Anton Progar z namenom, da se izjemno Knafelčevo delo izpostavi tudi v lokalnem okolju. Spomenik stoji v središču Novega mesta, v neposredni bližini Glavnega trga, od koder se planinske in pohodniške poti razprostirajo praktično v vse smeri.

»Po Župančičevem sprehajališču poteka ena izmed dveh osrednjih novomeških kolesarskih in pohodniških poti - Rudolfova pot. Planinsko društvo Krka Novo mesto pa namerava zaključek trase druge osrednje dolenjske daljinske planinske poti - Trdinove poti, ki se zaključi na Glavnem trgu, prav tako speljati po Župančičevem sprehajališču, mimo novega obeležja. Tu bo šla tudi trasa nove Slovenske kulturne poti, ki bo potekala od Vrhnike do Vinice. Lokacija na stiku Pugljeve ulice in Župančičevega sprehajališča predstavlja tudi mejo med urbanim in naravo, med kulturno in naravno dediščino mesta, med historičnim mestnim jedrom Novega mesta in rekreacijskim območjem ob reki Krki. Tako simbolno povzema smisel planinskih poti in Knafelčeve markacije: gre za gibanje po naravi, ki na najbolj neposreden način omogoča spoznavanje kulturne dediščine kraja, obenem pa sama Knafelčeva markacija kot zaščitena blagovna znamka predstavlja pomembno kulturno dediščino Slovenije,« je dodal župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni.

Na deset tisoče Knafelčevih markacij je postavljenih po Sloveniji - po enem od izračunov naj bi jih bilo kar 50 tisoč. Z njimi je označenih preko 10 tisoč kilometrov slovenskih planinskih poti, razširile pa so se tudi po vsem goratem ozemlju nekdanje Jugoslavije.

17 priljubljenih planinskih poti po Sloveniji je dobilo častni naziv »Krkina planinska pot« in praznovanje ob 100. obletnici Knafelčeve markacije je podprlo farmacevtsko podjetje Krka, d. d., Novo mesto, ki je spoštovanje in podporo označevanju planinskih poti pokazalo že z družbeno odgovorno akcijo V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove. »Vse od začetka akcije financiramo tudi redno vzdrževanje omenjenih poti in obnovo ob večjih naravnih ujmah. PD Krka Novo mesto, katerega generalni pokrovitelj smo od leta 2009, je skrbnik Krkine planinske poti od Šumečega potoka do Trdinovega vrha na Gorjancih. Spremljamo vse dejavnosti društva, sodelovali smo tudi pri vseh večjih obnovah in posegih na Planinskem domu pri Gospodični in s tem poskrbeli za dobro počutje planink in planincev. Zavedamo se, da je v današnjem času podpora podjetij in posameznikov še kako pomembna, saj kot družba potrebujemo konkretna dejanja solidarnosti in spoštovanja do okolja in do ljudi vseh generacij,« je dodala predstavnica Krke, d. d., Novo mesto Ljudmila Kastelec.

Za več kot 10 tisoč kilometrov planinskih in vedno več turnokolesarskih pot skrbi okrog 900 markacistov, ki svoje delo označevanja, urejanja in čiščenja poti opravljajo prostovoljno.

Ob koncu slovesnosti je predsednik PZS Jože Rovan še dodal, da so slovenske planinske poti največji športni objekt v Sloveniji, poleg 60 tisoč članov PZS jih uporablja še okrog 300 tisoč drugih slovenskih državljanov in tudi vedno več tujcev. »Mislim, da je skrajni čas, da se našo dejavnost ne prepozna samo kot družbeno koristno, temveč se jo tudi redno sistemsko financira, saj markacisti pomembno prispevamo k razvoju turizma in drugih dejavnosti povezanih s planinstvom.«

Na odprtju spominskega obeležja je sodeloval Mešani pevski zbor Krka.