petek, 21. junij 2024
POIŠČI

Ureditev planinske poti na odseku Jezerce-Studorski preval za dobro narave
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

četrtek, 2. maj 2024 ob 13:00, ogledov: 2472

Kaj moramo vedeti o turnem kolesarjenju?

Objavil(a): Matjaž Šerkezi
Turno kolesarstvo je oblika gorskega kolesarstva, ki nima tekmovalnih ciljev. Kolesar uživa tako pri vzponu kot pri spustu, njegov cilj je doživetje v naravi.

Kratka zgodovina, razvoj in prihodnost turnega kolesarstva

Kolo je nastalo v davnini in ga označujemo kot največji človekov izum. Leta 1690 pa je Francoz Comte de Sivrac iznašel dvokolesno prevozno sredstvo, ki ga je poimenoval "celerifere" (slovensko "hitroidoči"). Od tedaj ta genialni izum spodbuja posameznike širom sveta k njegovemu razvoju in iskanju novih možnosti uporabe.

Kolo je skozi zgodovino mnogim postalo strast in način življenja. Brez kolesa si ne moremo predstavljati nobenega otroštva. Verjetno ni nikogar, ki se ne bi z nasmehom na ustih spominjal dni, preživetih na kolesu v družbi prijateljev. Ker ne onesnažuje okolja, ima kolo med vsemi prevoznimi sredstvi posebno mesto, ki mu zagotavlja prihodnost. Pozitivni učinki na človekovo zdravje in počutje pa postavljajo kolesarstvo na eno od prvih mest med telesnimi dejavnostmi.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvila nova zvrst kolesarstva: gorsko kolesarstvo (angleško "MTB"), ki je povzročila, da so se kolesa pojavila na planinskih poteh. Gorska kolesa so že pritegnila in vse bolj privlačijo tudi številne planince. Tako se je razvila posebna zvrst gorskega kolesarstva, t. i. turno kolesarstvo (angleško "all mountain"), ki se močno razlikuje od drugih zvrsti MTB (spust, cross-country, itd.). Turno kolesarstvo nima tekmovalnih ciljev, kolesar uživa tako pri vzponu kot pri spustu, njegov cilj je doživetje v naravi. Turni kolesar je skozi svojo planinsko vzgojo pridobil znanje o varovanju naravnega okolja in o nevarnostih gibanja v njem. To znanje s koristjo uporablja pri svojih dejavnostih v naravi, spoštuje naravo in pravice ostalih uporabnikov.

20220611_103707_2

S kakšnim kolesom se lahko odpravim na turnokolesarski izlet?
Na izlet se lahko odpravimo s kolesom, ki je prilagojeno zahtevam terena in slogu vožnje. Gorsko kolo tipa "all-mountain" je pogosto najboljša izbira, saj je robustno in zasnovano za vožnjo po različnih podlagah, hkrati pa dovolj udobno. Danes se vse več posameznikov odloči za t. i. Gravel kolo (makadamkar), pravi hit pa so e-kolesa, ki kolesarju pomagajo pri vzponu.

Ključno pri vsem skupaj je, da je kolo redno servisirano in brezhibno. Poskrbimo tudi za čistočo kolesa.

Pri izbiri in nakupu kolesa si velja zapomniti:
Vzdržljivost: Kolo mora biti dovolj trpežno, da prenese razgibane terene in daljše ture.
Udobnost: Ergonomska oblika in prilagodljivost kolesa zagotavljata udobno vožnjo tudi na daljših razdaljah.
Prenos moči: Učinkovit prenos moči na pedale omogoča lažje premagovanje vzponov. Pri tem je pomembna prava izbira verižnikov in razmerij.
Vzmetenje: Dobra blažitev udarcev poveča kontrolo in udobje na neenakomernih površinah.
Zavore: Zanesljive zavore so ključne za varno spuščanje po strmih poteh.

Poleg tehničnih lastnosti naj se kolo prilega vaši telesni zgradbi in voznim sposobnostim in znanju. Priporočljivo je, da pred nakupom preizkusite več modelov in se posvetujete s strokovnjaki ali izkušenimi turnimi kolesarji.

Kaj vse naj bo v mojem nahrbtniku?
Osnovna planinska oprema, ki jo sestavljajo:

  • alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča,
  • osebni komplet prve pomoči,
  • čelna svetilka in rezervne baterije,
  • mobilni telefon s polno baterijo,
  • beležka in NAVADEN svinčnik,
  • sveča in vžigalice v za vodo neprepustni vrečki,
  • železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen).

Ne bo odveč opozoriti, da imamo s seboj tudi topla oblačila ter kapo in rokavice, v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega.

... in dodatna oprema, ki je posebna za turne kolesarje:

  • priročno orodje z vsemi potrebnimi funkcijami (ki jih znaš uporabiti): izvijač, inbus in torx ključi, orodje za krajšanje verige ...
  • vezni člen za verigo,
  • pletenica (žica) za menjalnik oz. potopno sedežno oporo,
  • nosilec menjalnika (priporočamo še UDH, ki je standard na mnogih novejših kolesih), in zavorne ploščice,
  • zračna tlačilka, zračnica (univerzalna), snemalec plašča, pribor za krpanje in tubeless set,
  • klešče, vezice, lepilni trak, mazivo (olje, razpršilo),
  • zaščitna oprema.

Turni kolesarji imamo na glavi čelado med vzponom in spustom.

Kje se lahko vozimo?
Gorski kolesarji so poti sprva uporabljali po lastni presoji, brez omejitev, in to je pripeljalo do vse pogostejših nesporazumov z ostalimi uporabniki naravnega okolja (planinskih poti, lovišč ...). Nekatere planinske poti so sicer primerne tudi za turno kolesarjenje (širše, manj strme, manj obiskane), nikakor pa niso npr. primerne za spust. Ker nekateri kolesarji tega niso upoštevali, smo se znašli v neprijetnem položaju.


Planinci so se počutili ogrožene, turni kolesarji po krivem obdolžene, peščica neodgovornih kolesarjev pa si je lastila pravico, da dela, kar hoče na planinskih poteh.

Novi zakon o planinskih poteh primerno ureja možnost skupne rabe nekaterih planinskih poti za hojo in turno kolesarjenje, vendar pa ne opredeljuje pravil gibanja kolesarjev na planinskih poteh. Pri Planinski zvezi Slovenije je bila ustanovljena Komisija za turno kolesarstvo z nalogo, da usmerja delovanje turnih kolesarjev (pravilnik, priporočila, izobraževanje, enotno in primerno označevanje poti ...) ter s tem tudi prispeva k sožitju uporabnikov planinskih poti. 19. maja 2007 je bilo na skupščini PZS sprejeto dopolnilo statuta in med dejavnosti članov PZS je bila dodana tudi dejavnost "turno kolesarstvo". Ostale zvrsti gorskega kolesarstva (spust, cross-country, freeride ...) tekmovalnega značaja, pa so domena kolesarske organizacije, ki deluje v skladu s panožnimi in drugimi predpisi na primerno urejenih področjih.

20210911_094505

V zadnjih letih so se odprle številne turnokolesarske poti. Prva med njimi je Slovenska turnokolesarska pot, ki obide vse pomembnejše slovenske gorske skupine, meri približno 1800 kilometrov in premaga 50.000 metrov višinske razlike v vzponu. Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je izrazit primer prispevka k trajnostni mobilnosti in eden izmed večjih projektov na področju kolesarjenja na Slovenskem, ki zahteva tesno sodelovanje z lokalnimi planinskimi društvi, lokalnimi skupnostmi ter ostalimi organizacijami na področju planinstva, turizma in gostinstva.

Omenimo še:

Turno kolesarjenje je dejavnost, ki jo lahko gojimo čez celo leto, saj nam Slovenija s svojo geografsko pestrostjo omogoča vožnjo tudi pozimi.

20211230_130638_2

Pri načrtovanju izleta lahko uporabljamo brezplačno aplikacijo Planinske zveze Slovenije maPZS.

maPZS - vse poti na telefonu! : Planinsko društvo Domžale

Turno kolesarstvo je zdrav šport na prostem, ki nudi odlične možnosti za vadbo, dogodivščine in druženje. Naslednja priporočila so planinska združenja oblikovala zato, da bi turnokolesarske ture potekale varneje, okolju bolj prijazno in brez nesporazumov.

IMG_20190601_104034

Za več informacij obiščite spletno stran Komisije za turno kolesarstvo ali nam pišite na turno.kolesarstvo@pzs.si

Projekt podpira Generali ZAME.

zame logo



Besedilo in fotografije: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije