Planinske poti prepredajo večino Slovenije, pripeljejo nas na skoraj vsako vzpetino, a ne le to - po njih bi lahko prehodili četrtino poti okoli Zemlje. Za mrežo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti v Sloveniji skrbi 950 prostovoljnih markacistov Planinske zveze Slovenije (PZS), ki so urejanju poti lani namenili več kot 35 tisoč prostovoljnih ur. Njihovega predanega dela ter pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti pa se pogosto zavemo šele, ko gre kaj narobe. Vzdrževanje in urejanje planinskih poti, novosti na področju označevanja in usmerjevalnih tabel, usposabljanje strokovnega kadra, stanje planinskih poti na Koroškem po poplavah in napotke za varnejše obiskovanje gora poleti je Planinska zveza Slovenije s koroškimi markacisti predstavila na novinarski konferenci 4. junija na Dobrovi pri Dravogradu.
Obiskovalci gora se pogosto šele v megli, temi, na uničeni poti ali ko zaidemo, zavemo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti, ki nam omogočajo varnejši in brezskrbnejši obisk gora. "Planinska organizacija skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini 10.124 kilometrov, poleg tega pa bdi še nad okrog 2000 kilometri turnokolesarskih poti, kar pomeni, da bi lahko po slovenskih planinskih poteh prehodili četrtino poti okoli sveta, saj je obseg Zemlje približno 40 tisoč kilometrov. Če bi vse planinske poti v Sloveniji poravnali v eno pot, bi nas pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia," je na novinarski konferenci zgovorno primerjavo podal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, markacist že več kot 50 let. Čeprav bi si za urejanje planinskih poti zaslužili olimpijsko medaljo, prostovoljnim markacistom PZS največ pomeni zahvala iz ust planincev, ki opazijo in cenijo njihovo marljivo delo.
Prostovoljni markacisti PZS Marjan Epšek, Ivan Lužnic, Brigita Skrube, Jože Rovan, Maksimiljan Kotnik, Ivana Kotnik, Drago Kure in Damjan Omerzu na novinarski konferenci Planinske zveze Slovenije na začetku poletne planinske sezone na Dobrovi pri Dravogradu. (foto Manca Ogrin)
Večina, 9.993 kilometrov, je lahkih planinskih poti, 81 kilometrov je zahtevnih in 50 kilometrov zelo zahtevnih planinskih poti. Zanje pod krovom Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije (KPP PZS) skrbijo prostovoljni markacisti, člani planinskih društev, ki so skrbniki planinskih poti. "Trenutno je registriranih 950 markacistov PZS, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh obiskovalcev, tako domačih kot tujih. Pri vzdrževanju planinskih poti nam pomagajo sredstva Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, poleg tega pa so markacisti za urejanje planinskih poti v letu 2024 namenili 35.355 prostovoljnih ur, kar je dobrih 37 ur na prav vsakega markacista, torej približno en delovni teden prostovoljnega dela na leto. En markacist skrbi za 11 kilometrov planinskih poti, kar je skoraj dvakratna dolžina poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav," je pojasnil Rovan, tudi inštruktor markacist.
Planinska zveza Slovenije vpeljuje nove usmerjevalne table, kjer je bolje vidna zahtevnost planinskih poti, dodani so tudi logotipi obhodnic ter tablica stojišča s QR-kodo, ki nas poveže z aplikacijo maPZS. (foto Manca Ogrin)
Planinska zveza Slovenije vpeljuje nove usmerjevalne table, ki bodo postopno nadomestile trenutne. Usmerjevalne table podajajo informacijo o ciljih na planinski poti, času hoje do tja, planinskem društvu, ki je skrbnik tega odseka poti, in zahtevnosti planinske poti, ki je na novih tablah bolje vidna v kombinaciji črne in rumene barve. Vse nove table imajo dodane logotipe obhodnic, po katerih potekajo, ter tablico stojišča z nadmorsko višino, številko 112 za klic v sili in QR-kodo, ki nas poveže z aplikacijo maPZS. Podobne tablice stojišča z dodanim žigom bo planinska organizacija namestila tudi na vseh planinskih kočah oz. drugih kontrolnih točkah Slovenske planinske poti in Slovenske turnokolesarske poti, da bodo lahko planinci požigosali svoje dnevnike, tudi če bo koča zaprta.
Brezplačna aplikacija Planinske zveze Slovenije maPZS uporabnikom prikaže vse označene planinske poti v Sloveniji, zato je odličen pripomoček tako za načrtovanje izletov doma kot za orientacijo na terenu. Podatki maPZS so zanesljivi in ažurni, saj jih dnevno posodabljajo skrbniki poti, markacisti PZS. Poleg tega maPZS omogoča uporabniku preprosto poročanje o poškodbah na poti, ki jih lahko planinci sporočijo tudi na e-naslov poskodbe.poti@pzs.si. Zaradi velikega zanimanja je imel vodja projekta Andrej Stritar maja spletni seminar o uporabi maPZS, posnetek katerega je na spletni strani PZS, omeniti pa še velja, da se maPZS naloži na spletnem naslovu mapzs.si in ne v trgovini za aplikacije.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, dolgoletni markacist in inštruktor markacist, je med drugim predstavil nove dvojezične opozorilne table na izhodiščih nekaterih zelo zahtevnih planinskih poti. (foto Manca Ogrin)
"Lahka planinska pot nima posebne označbe, po njej se gibamo z običajno planinsko opremo, pri hoji si ni treba pomagati z rokami. Moramo pa se zavedati, da čeprav je lahka planinska pot tehnično nezahtevna, je lahko kondicijsko naporna, če je daljša oziroma z veliko višinsko razliko. Trikotnik označuje zahtevno planinsko pot, ki je bolj izpostavljena, zato si na posameznih težjih mestih pomagamo z rokami. Trikotnik s klicajem pa označuje zelo zahtevno planinsko pot, kjer je uporaba rok nujna, ima vgrajene kline in jeklenice, ki omogočajo varen prehod na območjih, ki bi bila sicer za običajne planince neprehodna. Pomembno je, da se planinci odgovorno odločajo, na kako zahtevno planinsko pot se bodo podali, in izberejo takšno, ki ji bodo kos," planincem polaga na srce prvi mož slovenske planinske organizacije Jože Rovan.
Slovenijo prepreda mreža več kot 10.000 kilometrov planinskih in 2000 kilometrov turnokolesarskih poti, po katerih bi lahko prišli do Los Angelesa ali Tokia, zanje pa skrbi 950 prostovoljnih markacistov PZS. (foto Manca Ogrin)
Rovan je pokazal tudi primer nove opozorilne table kot nadgradnjo skupne kampanje Varna pot v slovenske gore: "Nove dvojezične opozorilne table na izhodiščih zelo zahtevnih planinskih poti so nadgradnja skupne kampanje z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Slovensko turistično organizacijo, Policijo in Triglavskim narodnim parkom. Namenjene so opozorilu manj izkušenih obiskovalcev gora na območjih, kjer je tudi več posredovanj gorskih reševalcev. Pri izboru je bil osnovni kriterij lahka dostopnost izhodišč, saj sta dostop po cesti in nato kratka pot do izhodišča za neizkušene lahko usodna." Nova tabla že stoji pod Komarčo na poti na Triglavska jezera, do glavne poletne planinske sezone jih bodo postavili tudi pri Klinu v Vratih za Tominškovo pot ter na odcepih za Hanzovo pot v Prisojniku, Hanzovo pot na Malo Mojstrovko, za Žrelo v Storžiču in za Turski žleb nad Okrešljem.
Opremo prilagodimo glede na zahtevnost in dolžino planinske poti in nadmorsko višino, je poudaril generalni sekretar PZS Damjan Omerzu in dodal, da naj bo v nahrbtniku tudi zemljevid, saj lahko pametni telefon odpove. (foto Manca Ogrin)
Opremo, s katero se podamo na posamezno planinsko turo ali izlet, prilagodimo glede na zahtevnost in dolžino planinske poti in nadmorsko višino, ki jo moramo premagati, je izpostavil generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu: "Priporočamo, da so v nahrbtniku vedno osebni komplet prve pomoči, alu-folija, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, zemljevid, saj lahko pametni telefon tudi odpove, rezervna hrana, dovolj tekočine ter topla oblačila in zaščita pred dežjem in soncem. Na zahtevne planinske poti s seboj vzamemo tudi čelado, in če nas pot vodi čez z jeklenico zavarovane dele zelo zahtevnih planinskih poti, tudi samovarovalni komplet. Nepogrešljiv del opreme je tudi ustrezna obutev. Na lažjih poteh so to lahko tudi nižji planinski čevlji s kakovostnim podplatom, za visokogorje priporočamo višje čevlje, ki nudijo dodatno oporo in zaščito." Opozoril je tudi, da so kljub poletnemu vremenu razmere v visokogorju še vedno zimske, nad 2000 metri je še veliko snega in tudi nižje so snežišča pogosta. Številne visokogorske poti so še vsaj deloma pod snegom, zato so za obisk visokogorja obvezni cepin, dereze, čelada, visoki planinski čevlji in topla oblačila.
Marljivi koroški markacisti so obnovili že vse v predlanskih ujmah poškodovane planinske poti, je vodja Odbora za planinske poti Koroške Drago Kure planince povabil na Koroško. (foto Manca Ogrin)
"Marsikateri obiskovalec hribov sploh ne ve, da planinske poti urejamo prostovoljke in prostovoljci markacisti. Za varen korak obiskovalcev namenimo svoj prosti čas in tudi kak dan dopusta, da vsega napornega dela in truda ne omenjam. Vse za varen korak," je srčno delo markacistov osvetlil tudi Drago Kure, vodja Odbora za planinske poti Koroške in inštruktor markacist iz Planinskega društva (PD) Ožbalt-Kapla ter dodal: "Večina planinskih poti je kategoriziranih kot lahkih, zato imamo markacisti z vzdrževanjem in urejanjem največ dela na teh poteh, ki ležijo v sredogorju in nižje ležečih predelih. Te so tudi najbolj obiskane ter zaradi vse večjega števila ljudi na poteh in naravnih pojavov, kot so neurja, viharji, zemeljski plazovi, poplave in druge ujme, tudi bolj izpostavljene uničenju."
Markacisti stalno nadzorujejo poti, ki jih vzdržujejo. Osnovno vzdrževanje planinskih poti zajema izvajanje ukrepov za njihovo primerno prehodnost ter risanje ali obnavljanje markacij in drugih pripadajočih oznak, obnavljanje napisov ali postavljanje usmerjevalnih tabel na križiščih planinskih poti, na izhodiščih in drugje na poteh. Na območjih, kjer je treba izboljšati prehodnost zaradi vplivov erozije, zaradi strmine ali odprtosti, delajo markacisti dodatne utrditve iz lesa, kot so stopnice, bočne ojačitve robov poti z bruni ali lesene ograje. V visokogorju in tudi drugje, kjer so zahtevni in nevarni prehodi, pa vgrajujejo kline in jeklenice.
Markacistki PD Dravograd Ivana Kotnik in Brigita Skrube - usklajena naveza pri risanju Knafelčeve markacije, ki nas že 103 leta vodi po planinskih poteh. (foto Manca Ogrin)
Markacisti PD Dravograd so na planinski poti proti Šteharskemu vrhu, ki je del Koroške planinske poti, prikazali čiščenje poti, in sicer Marjan Epšek in Ivan Lužnic košnjo trave in žaganje vej, Ivana Kotnik in Brigita Skrube pa markiranje poti in čiščenje usmerjevalnih tabel. Na drevo sta narisali najprepoznavnejšo oznako, rdeč kolobar z belo piko v sredini - Knafelčevo markacijo, ki nas že 103 leta vodi po planinskih poteh. "Markacijo se riše tako, da je vidna v smeri hoje. Običajno je narisana v višini oči na desni strani na drevesih, skalah, včasih tudi na drugih objektih. Takoj za razpotjem je navadno vidna naslednja markacija, ki potrdi, da smo na pravi poti. Markacijo je uvedel planinec in kartograf Alojz Knafelc leta 1922 in se zato imenuje po njem - Knafelčeva markacija," je povedala Ivana Kotnik.
Osnovno vzdrževanje planinskih poti zajema izvajanje ukrepov za njihovo primerno prehodnost, tudi košnjo trave. (foto Manca Ogrin)
Kakovostno delo markacistov in enotni postopki urejanja planinskih poti so rezultat usposabljanj, ki jih že vrsto let izvaja Komisija za planinske poti Planinske zveze Slovenije (KPP PZS). "Markacist ne more biti vsak, niti vsak ne sme risati oznak na planinskih poteh, markacisti se udeležijo posebnih usposabljanj in se postopoma usposobijo za delo na planinskih poteh. Trenutno je registriranih 950 markacistov PZS, od tega je 23 inštruktorjev markacistov. Veseli smo, da je v naših vrstah vse več markacistk, trenutno 165, prav tako tudi tri inštruktorice," je zadovoljen Maksimiljan Kotnik, vodja Odbora za usposabljanje KPP PZS in inštruktor markacist iz PD Dravograd.
Kot je pojasnil Kotnik, mora vsak, ki ga zanima skrb za planinske poti, najprej opraviti osnovno izobraževanje, usposobljenost markacistov pa se deli po črkah: "Markacist kategorije A je začetnik, riše markacije, ročno čisti poti in pomaga izkušenejšim. Po dveh letih aktivnosti lahko gre na usposabljanje za markacista kategorije B, ki dela predvsem v sredogorju, kjer se največ uporablja les, zato tudi opravi tečaj za delo z motorno žago. Tisti, ki želijo še nadgraditi svoje znanje, se lahko prijavijo na tečaj za markacista kategorije C, ki opravlja najzahtevnejša dela, večinoma v visokogorju, predvsem v skalah." Le najizkušenejši markacisti nadelujejo in vzdržujejo poti na odsekih planinskih poti, ki so opremljeni s klini, stopnimi klini, jeklenicami, skobami, vklesanimi stopnicami, nadelanimi policami in drugimi zahtevnimi elementi, ter organizirajo akcije na najzahtevnejših planinskih poteh v okviru Tehnične skupine Komisije za planinske poti PZS. Markacisti vseh kategorij se morajo vsakih pet let udeležiti obnovitvenega tečaja, kjer jim inštruktorji predstavijo novosti na področju markiranja, s poudarkom na uporabi elektronskih in navigacijskih naprav, ki se uporabljajo pri urejanju planinskih poti, saj morajo markacisti skrbeti za čim večjo kakovost katastra planinskih poti.
Vodja Odbora za usposabljanje Komisije za planinske poti PZS Maksimiljan Kotnik je pojasnil sistem usposabljanja prostovoljnih markacistov PZS in izrazil zadovoljstvo, da imajo v svojih vrstah vse več markacistk. (foto Manca Ogrin)
Koroški markacisti so prikazali tudi nadelavo stopnic, ki se izdelujejo za varnejši prehod strmega dela planinske poti. Zelo dobrodošle so po deževnih oz. snežnih padavinah, ko je teren spolzek in čevlji blatni, prehod po stopnicah pa je varnejši. Za njihovo izdelavo uporabljajo zdrav les, ki je odporen na vlago (hrast, kostanj, macesen), za količke pa les akacije. Z železnim drogom naredijo manjšo luknjo, s težkim kladivom zabijejo količke, položijo prečno bruno, z vrtalnikom izvrtajo luknjo v količek in zabijejo žebelj. Tako spojijo količek in bruno in od zadaj zapolnijo s kamenjem, peskom ali zemljo, zgornji del brune pa narebričijo, da je manj spolzko. Če teren dopušča, včasih naredijo tudi stopnice iz kamenja.
V ujmah pred dvema letoma je bila poškodovana večina planinskih poti na Koroškem, predvsem v Mežiški dolini ter na območju Črne, Pece, Olševe in Raduhe, ki pa so jih marljivi markacisti že vse obnovili. "Na planinski poti Bukovnik-Koča na Grohotu smo obnovili stopnice, ki jih je odnesel hudournik. Močno poškodovano pot Jama Topla-Dom na Peci smo obnavljali tri dni s tehnično skupino markacistov. Namestili smo kline in jeklenice, v skalo vdolbli dve stopnici, naredili stopnice čez brežino. Čez hudournik smo namestili macesnovo deblo, ga pritrdili s kovinskimi klini za les ter zasuli s kamenjem. Že septembra 2023 smo združeni markacisti iz vse Slovenije na dnevu slovenskih markacistov na Pohorju in Kozjaku uredili 112 kilometrov planinskih poti, ki so jih tisto poletje prizadeli vetrolom in hudourniške vode. Koroški markacisti smo obnovili tudi vse preostale poškodovane planinske poti, tako da so zdaj varno prehodne in vabimo planince na Koroško," je aktivno delo koroških markacistov orisal vodja Odbora za planinske poti Koroške Drago Kure. Dan slovenskih markacistov, delovna akcija, ki jo organizirata Komisija za planinske poti PZS in MDO PD Podravja, bo letos 5. julija in markacisti iz vse Slovenije bodo obnavljali poti na Boč, južno Pohorje in del Haloz.
Koroški markacisti so prikazali tudi nadelavo stopnic, ki se izdelujejo za varnejši prehod strmega dela planinske poti. (foto Manca Ogrin)
Prav planinska pot od jame Topla do Male Pece je sredstva za obnovo lani prejela v sklopu akcije Naj planinska pot in tudi letos bo Zavarovalnica Triglav omogočila obnovo zmagovalke v izboru naj planinske poti 2025. Planinci lahko še do 8. junija oddajo glas za eno od šestih izbranih poti, ki po njihovem mnenju najbolj potrebuje obnovo.
Delo markacistov bo mogoče spoznati tudi na dnevu slovenskih planincev, ki bo 15. junija na Jančah. Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Litija, ki letos praznuje 120 let, pripravljata celodnevno planinsko dogajanje pri Planinskem domu na Jančah, doživetja za mlade planince, družine in odrasle, vodene planinske in turnokolesarske izlete, športno plezanje, predstavitev dela markacistov in gorskih reševalcev in še marsikaj zanimivega.
Najdi nas na Facebooku
.jpg)
Barbara Kelher
