NOVICE
četrtek, 1. avgust 2013 ob 00:00, ogledov: 10587 Slovenska planinska pot praznuje 60 let| Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Danes, 1. avgusta 2013, 60. rojstni dan praznuje Slovenska planinska pot, najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji. Je tudi najstarejša vezna pot tako v Sloveniji, Evropi in tudi tovrstna vezna pot na svetu. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka in poteka od Maribora čez Pohorje, prek Kamniških in Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, Krasa do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji, Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in številko 1. | Slovenska planinska pot je prva vezna planinska pot na svetu in se tako
imenuje od leta 1991 (prej transverzala). Ideja se je uveljavila v vseh alpskih
državah in drugod po svetu, čeprav so jo sprva napadali, da ne ustreza
planinstvu. Zanjo skrbijo posamezna planinska društva, ki so del Planinske zveze
Slovenije. Ivan Šumljak, njen idejni in operativni snovalec, jo je imenoval
magistrala, a že ob odprtju leta 1953 je dobila ime Slovenska planinska
transverzala. Istega leta je bila podaljšana od Postojne do Ankarana, izšel pa
je tudi prvi vodnik po njej (zadnji,
posodobljeni vodnik je v Planinski založbi PZS izšel leta 2012).
KDO JE BIL IVAN ŠUMLJAK, idejni oče
Slovenske planinske poti?
Ivan Šumljak (1899-1984) je bil učitelj, vsestranski planinec, pisec, kronist,
slikar, fotograf, predavatelj, vodnik, organizator, markacist, društveni
odbornik ... O nastanku transverzale
je povedal:. »S tovariši sem se lotil
dela. Premarkirali smo vse Pohorje ... To slemensko pot smo zaznamovali s
Knafelčevo markacijo in številko ena. Ko sem nekoč počival na Črnem vrhu,
zadovoljen z opravljenim delom, se mi je porodila misel: Kaj če bi pot s
številko ena še podaljšali? Na Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Savinjske Alpe,
Karavanke, Julijce, Kras, tja do morja in prek Notranjske, Dolenjske zopet na
Štajersko, nazaj v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet.
Zamisel sem sporočil PZS 28. junija 1951 ...«
SLOVENSKA PLANINSKA
POT V ŠTEVILKAH:
 Odprta 1. avgusta
1953, imela je 80 točk.
Pobudnik in
idejni snovalec: Ivan Šumljak.
Število točk: danes 75 kontrolnih točk od leta 2011 (2003-2011: 71 kontrolnih točk,
1993-2003: 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993
je bilo 80 kontrolnih točk).
Dolžina poti: dolžina po reliefu (tista, ki jo podajamo za dolžino SPP): 599 km, skupno vzpona: 45,2 km,
skupno spusta: 45,5 km.
Ko planinci danes prehodijo Slovensko planinsko pot od
Maribora do Ankarana:
- obiščejo 75 kontrolnih točk,
- se okrepčajo v 58 planinskih kočah,
- se povzpnejo na 23 čudovitih vrhov,
- obiščejo 5
slovenskih mest in
- 2 muzeja -> Slovenski planinski muzej
v Mojstrani in Bolnico Franja.
- Ena izmed točk na poti, Škocjanske
jame, pa sodi v Unescovo kulturno dediščino.
- jih na vsej SPP spremlja rdeče-bela Knafelčeva markacija s številko 1.
Slovensko
planinsko pot dopolnjuje Razširjena Slovenska planinska pot (35 točk), ki nas
popelje po zanimivih delih Slovenije.
Doslej je Slovensko planinsko pot
uspešno prehodilo okoli 9500 planincev, ki jim je bilo
podeljenih prav toliko značk. V evidenci PZS so kot prvi prejemniki častnega
znaka za prehojeno pot vpisani: Pregrad Pašič, Beograd (1958), Dušan Starčevič,
Beograd (1958), Lojze Hafner , Ljubljana (1958), Marjan Ribarič, Ljubljana
(1958), Ema Trbovšek, Ljubljana (1960), Franc Bračko, Hoče (1965), Stanka in
Tome Demšič, Hoče (1965).
Število udeležencev/planincev v zadnjih letih, ki so prehodili SPP: leta
2000: 251 pohodnikov, 2001: 247, 2002: 255, 2003: 255, 2004: 194, 2005: 185,
2006: 200, 2007: 179, 2008: 206, 2009: 178, 2010: 116, 2011: 167 udeležencev.
POPRAVEK (5. 10. 2013) o prvih prejemnikih znaka Slovenska planinska pot >>>>
V Planinski
založbi PZS o SPP: Dnevnik
s Slovenske planinske poti in Vodnik
Slovenska planinska pot.
Od sredine
letošnjega maja si lahko planinci odtisnejo zadnji žig Slovenske planinske poti tudi na Debelem rtiču, kjer je
domuje Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije. Žig SPP se
nahaja na recepciji Hotela Arija v MZL Debeli rtič, še vedno pa je kot omenjeno
tudi v Ankaranu. več: http://www.pzs.si/novice.php?pid=8255.
V ENEM ZAMAHU,
NAJHITREJE ... PRIJATELJ, HODI POČASI!
Ocene, v
kolikšnem času je moč prehoditi Slovensko planinsko pot, so različne. Če bi
zmerno hodili, bi jo prehodili v
enem zamahu v 28 dneh.
Najhitreje jo je v vsej
zgodovini opravil oz. pretekel v letu
2012 Klemen Triler, več: http://www.pzs.si/novice.php?pid=7247. Lani je SPP v
enem zamahu prehodila (v 30 dneh) tudi Pia Peršič, http://www.pzs.si/novice.php?pid=7281.
Vendar pa ... Začetnik si na njej sistematično pridobiva
gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen,
razgledan gornik, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje,
oblikuje in ohranja. Zato Slovenska planinska pot ni namenjena samo zbiranju
žigov. Ivan Šumljak nam daje napotek: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo
res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od
nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«
Triglav, naš Očak in točka Slovenske planinske poti, foto Zdenka Mihelič
Razstava o Slovenski planinski
poti
Letos mineva 60. obletnica Slovenske planinske poti, zato je Planinska
zveza Slovenije pripravila razstavo, ki je bila doslej prikazana v Pokrajinskem
arhivu Maribor, Celju, Osrednji knjižnici v Kopru, Kulturnem domu v Miklavžu na
Dravskem polju, Knjižnici Hoče. Konec poletja bo gostovala na Mariborski koči
na Pohorju.
Na kratko po Slovenski
planinski poti
(po zapisu Janeza Černilca
priredil Borut Peršolja)
Slovenska planinska pot se začenja v Radvanju pri Mariboru (270 m),
od koder se vzpne na Pohorje, 60 kilometrov dolgo pogorje z najvišjo točko na
Črnem vrhu (1543 m) ter s številnimi planinskimi kočami in smučarskimi
vlečnicami. Na zahodu se spusti do Slovenj Gradca (410 m), od koder se
dvigne na koroški osamelec Uršljo goro (1699 m). Od tod se pot nadaljuje
prek Smrekovca (1577 m) in Komna (1684 m) na Raduho (2062 m) ter
se mimo Bukovnika (1327 m), najviše ležeče kmetije na Slovenskem, spusti
do Solčave (642 m) v Zgornji Savinjski dolini.
Skozi slikovit krajinski park Robanov kot pride prvič do vznožja visokih
gora. Prek Moličke planine (1780 m) z obnovljeno drugo najstarejšo
slovensko planinsko kočo, imenovano po Franu Kocbeku, se prek Korošice
(1808 m) dvigne na Ojstrico (2350 m), našo drugo najlepšo goro. Nato pa
pot nadaljujemo na Planjavo (2394 m) ter prek Kamniškega sedla
(1864 m) na Brano (2252 m), Tursko goro (2251 m), Skuto
(2532 m) in mimo Kokrškega sedla (1793 m) še na Grintovec
(2558 m), najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Prek Kočne (2540 m)
in Češke koče na Spodnjih Ravneh (1542 m) se spustimo na Zgornje Jezersko
(880 m), ki je nekoč veljalo za zdravilni letoviški kraj.
Čaka nas razgledni Storžič (2132 m), prek Tolstega vrha
(1715 m) in Kriške gore (1471 m) se spustimo v Tržič (515 m), ki
je nekoč veljal za pomembno industrijsko mesto. Nato se pot zopet dvigne na
Dobrčo (1634 m) in mimo Roblekovega doma (1657 m) na Begunjščico
(2060 m). Na Stolu (2236 m), najvišjem vrhu Karavank, je zapis v
slovenščini in nemščini: Gore prijateljstva. Pot nadaljujemo pod grebenom po
visokogorskih planinah do Golice (1835 m), pod katero so obsežni travniki
z znamenito narciso.
Ko se spustimo v dolino, pridemo na Dovje (704 m), kjer je dolga
leta deloval župnik Jakob Aljaž, avtor planinske himne Oj, Triglav, moj dom. Iz
Mojstrane (641 m), kjer je Slovenski planinski muzej, gre pot skozi dolino
Vrat mimo slapa Peričnik do Aljaževega doma (1015 m). Na Kredarico
(2515 m) z najviše ležečo planinsko kočo pri nas vodi strma pot prek
znamenite Severne triglavske stene in naprej na Triglav (2864 m), ki je z
Aljaževim stolpom naš najvišji vrh in narodni simbol. Prek Kriških podov
(2050 m) z visokogorskimi jezeri, Razorja (2601 m) in Prisanka
(2547 m) pridemo na Vršič (1611 m), gorski prelaz med Gorenjsko in
Trento s petimi planinskimi kočami. Pot na Jalovec (2645 m), našo - po
mnenju številnih - najlepšo goro, katere podoba je tudi v grbu Planinske zveze
Slovenije, je sprva lahka, v zadnjem delu pa izjemno težka.
Od tod se spustimo v Trento z izvirom Soče, naše najlepše reke. Nato se
skozi Zadnjico spet dvignemo na Prehodavce (2071 m) ter v Dolino
Triglavskih jezer ali Dolino Sedmerih jezer (1685 m). Tu so se rodili
zametki sedanjega Triglavskega narodnega parka. Prek Komne (1520 m) in ob
Krnskih jezerih (1385 m) se povzpnemo na razgledni Krn (2244 m). Od
tod nas pot vodi po severnem pobočju Spodnjih Bohinjskih gora čez Vogel
(1922 m) do Črne prsti (1844 m), pod katero so pred kratkim na novo
postavili planinsko kočo na mestu nekdanje najstarejše slovenske Orožnove
planinske koče. Nato pa prehodimo še Cerkljansko in Idrijsko hribovje do Idrije
(325 m) z nekdaj drugim največjim rudnikom živega srebra na svetu.
Prek Trnovskega gozda in Javornika (1240 m) pridemo še na Nanos
(1313 m) in prek Vremščice (1027 m) na Slavnik (1028 m), zadnji
tisočak na tej poti. Od tod ni več daleč do Jadranskega morja, kjer se v
Ankaranu (8 m) Slovenska planinska pot konča. |
PLANINSKE
POTI IN NAJVEČJA DRUŽINA
Po Sloveniji
lahko izbirate med kar 78 planinskimi obhodnicami (veznimi potmi/ kamor spada
tudi Slovenska planinska pot) in tudi evropskima pešpotema E6, E7 (označeni z
rdečim krogom z rumeno piko), na katerih spoznamo Slovenijo od severa do juga
(E6) in od vzhoda do zahoda (E7). Ob Mednarodnem letu gora (2002) je osem
planinskih organizacij alpskih držav pripravilo dolgo alpsko obhodnico - pot
Via Alpina, ki poteka od Italije preko Slovenije, Avstrije, Nemčije,
Lihtenštajna, Francije, Švice do Monaka. Sicer pa je tako skupno v Sloveniji kar 1661
planinskih poti v skupni dolžini 9000 km, kar je za polovico več
kilometrov, kot je vseh slovenskih državnih cest (avtocest, hitrih, glavnih in
regionalnih cest). Neverjetno dejstvo, ki je osupljivejše tudi zato, ker vse
planinske poti v Sloveniji naši v okviru
planinskih društev in Komisije za planinske poti PZS markacisti oskrbujejo prostovoljno. V Sloveniji imamo v letošnjem
letu 598 registriranih markacistov in pripravnikov (številka bo do konca
leta še nekoliko višja, saj bodo nekateri markacisti še med letom izpolnili
pogoje za registracijo). Doslej pa je tečaj za markaciste opravilo prek 1200
oseb. Tudi zaradi spoštovanja do markacistov, urejenih planinskih poti in koč,prostovoljnega
dela- in ne le zaradi zavarovanja, popustov v planinskih kočah in športnih
trgovinah ter
pripadnosti goram, se obiskovalci še z večjim veseljem pridružujejo največji družini - planinski
organizaciji - Planinski zvezi Slovenije, ki je v letu 2013 združevala 278 planinskih društev in klubov po Sloveniji, http://www.pzs.si/drustva.php, s
skupno 57.520 člani - planinci,
plezalci, gorniki, alpinisti, turnimi kolesarji in smučarji, ljubitelji gorske
narave, z mladimi in najmlajšimi zagnanimi planinci, markacisti, vodniki PZS ... Planinska
zveza Slovenije, ena največjih in
najstarejših prostovoljskih organizacij v Sloveniji, v letošnjem letu praznuje
120. obletnico ustanovitve
Slovenskega planinskega društva, katerega naslednica je PZS. V planinsko
organizacijo se lahko včlanite že v nekaterih planinskih kočah
(naslednje leto bo tega več), prav tako se lahko obiskovalci gora včlanijo
tudi prek spletnega mesta
Planinske zveze Slovenije (http://www.pzs.si/vclanitev1.php).
Markacisti pri popravljanju dela SPP s Kredarice na Triglav, foto Hinko Šolinc
OBNOVLJENE
PLANINSKE POTI V 2013
Markacisti Planinske zveze Slovenije redno
vzdržujejo in obnavljajo planinske poti, v času kopne sezone, torej v poletnih
mesecih pa tudi tiste najzahtevnejše. V vseslovenski akciji, ki ji jo je
podprl Olimpijski komite Slovenije in Helios s svojimi barvami, so
markacisti obnovili markacije na naslednjih odsekih Slovenske planinskih poti v Julijcih: Koča pri izviru
Soče-Zavetišče pod Špičkom, Koča pri izviru Soče-50. ovinek Vršiške ceste, 50.
ovinek Vršiške ceste-Zadnjica-Luknja, Vrata-Luknja-Bovški Gamsovec,
Vršič-Zavetišče pod Špičkom, Vršič-grebenska pot na Prisojnik, Prisojnik
(Slovenska pot) in Vršič-Mlinarica (južna pot). Koroški markacisti pa so obnovili planinske poti: Dom na
Smrekovcu-Bela peč, Grmovškov dom-Koča pod Kremžarjevim vrhom in Koča v Grohotu
pod Raduho-Durce-Raduha.
Letos nameravajo obnoviti med drugim še:
planinsko pot na grebenu Kočne, pot na Veliko Babo , pot od Plesnikove planine
do Klemenče jame, pot z Raduhe do Rogovilca, poti na Begunjščico in Rožo,
Ruše-Šumnik, iz Lepene na Krnska jezera, na Čreti, Šavnicah, iz Krnice na Špik,
pa pot na Jeterbenk in Tošč, pot na Planjavo, Kamniško sedlo in Votel.
Trenutno je zaradi
skalnega podora z Razorja še vedno zaprta planinska pot (tudi Slovenska
planinska pot) v Julijcih, ki poteka z Mlinarice (smer z Vršiča)
čez sedlo Planja na Kriške pode. Tako je zaprta tudi planinska pot na Razor.
Spremljajte: Obvestila o stanju
planinskih poti.
V okviru Planinske zveze
Slovenije poteka tudi akcija Droben
prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 EUR pomagate za obnovo
planinskih poti (SMS z geslom »POT«
pošljete na 1919).
SLOVENSKE GORE LETNO
OBIŠČE SKORAJ MILIJON IN POL OBISKOVALCEV
Planinska društva upravljajo 176 planinskih koč, zavetišč in bivakov z okoli 6.000 ležišči. Vse planinske koče skupaj
z zavetišči so odprte, zaprt je le Dom Petra Skalarja na Kaninu (2260 m).
Slovenske gore letno obišče prek 1,4 milijona obiskovalcev, redno pa v
hribe zahaja več kot 315.000 Slovencev. Prav gotovo pa obisk gora v zadnjih
letih, sploh pa zadnjih dneh kaže, da smo Slovenci še vedno planinski, gorniški
narod, kjer je planinstvo najbolj priljubljena oblika rekreacije in športnega
udejstvovanja, ko je v Planinsko zvezo Slovenije včlanjenih kar 2,8 odstotka
prebivalcev Slovenije. Opažamo tudi,
da čedalje več Slovencev del svojegaletnega dopusta preživlja v objemu
slovenskih gorah in planinskih koč, čeprav se je letos ta sezona začela malo
kasneje zaradi dolge zime, pa so planinske poti in koče sedaj zelo obiskane.
| Vsem planincem, obiskovalcem gora želimo
srečno pot in varen korak na vseh njihovih poteh in vzponih. Vse pa
opozarjamo, da se v gore in na svoje planinske poti podajate primerno opremljeni, izbirajte naj poti, primerne svojim
psihofizičnim sposobnostim, pred odhodom preverite tudi vremensko napoved, stanje poti in odprtost
planinskih koč, odpravite se dovolj zgodaj in o svojih
poteh in načrtih obvestite domače. Na vrhovih
in v planinskih kočah se vpisujte v vpisne knjige ter imejte
vedno v mislih, da ste na vrhu šele na polovici poti - naš cilj je varno priti domov. |
Pripravili: mag. Borut Peršolja, dr. Slavica Tovšak, Zdenka Mihelič
Planinska zveza Slovenije
|
|
Najdi nas na Facebooku
Odprta 1. avgusta
1953, imela je 80 točk.
, pot od Plesnikove planine
do Klemenče jame, pot z Raduhe do Rogovilca, poti na Begunjščico in Rožo,
Ruše-Šumnik, iz Lepene na Krnska jezera, na Čreti, Šavnicah, iz Krnice na Špik,
pa pot na Jeterbenk in Tošč, pot na Planjavo, Kamniško sedlo in Votel.