NOVICE  

četrtek, 22. avgust 2013 ob 00:00, ogledov: 9027

Marjan Zupančič za več kot 24 h izboljšal rekord Slovenske planinske poti

Objavil(a): Zdenka Mihelič
	Marjan Zupančič je po Slovenski planinski poti iz Maribora v Ankaran pritekel v 7 dneh 14 urah in 44 minutah in Trilerjev rekord izboljšal za 24 ur in 1 min! Bravo, ČESTITAMO!
Gorski tekač Marjan Zupančič, ki je 15. avgusta 2013 ob 6. uri startal po Slovenski planinski poti od Maribora do Ankarana, da izboljša rekordni dosežek Klemna Trilerja iz lanskega leta, je danes, 22. avgusta 2013, zvečer po 7 dneh 14 urah in 44 minutah pritekel v Ankaran ter tako za več kot 24 ur (24 ur in 1 minuto) izboljšal dosedanji rekord na Slovenijski planinski poti v lasti Klemna Trilerja z lanskega avgusta, ko jo je pretekel v 8 dneh 14 urah in 45 minutah. Marjan je po dobrih šestih dnevih že tekel iz Idrije in naprej proti Golakom, Čavnu, Predmeji, Colu in proti Nanosu. Cilj je bil dan zaključiti na Razdrtem. Sledil je Slavnik, Socer, Tinjan ... Sicer pa Marjana ni zaustavil niti včerajšnji dež, premagoval je klance in spuste, planine, vrhove ... Kot so poročali njegovi spremljevalci, je Marjan po fantastičnem ritmu zadnjih dni tempo zadnja dva dneva zmanjšal. Vzrok so bile boleče mišice in žulji.  Marjan je tekel po trasi Slovenske planinske poti, ko je imela 69 kontrolnih točk (danes jih ima 75) - tako kot lansko leto Klemen Triler, saj je namreč želel izboljšati trilerjev rekord. FOTOGALERIJA Marjanovega prihoda v ANKARAN, foto Špela Zupan. Marjanova izjava še na Zelenici: Več o podvigu in Slovenski planinski poti: Slovenska planinska pot (SPP), najstarejša in najdaljša slovenska vezna pot, je tudi najstarejša tovrstna vezna pot v Evropi in na svetu ter je 1. avgusta 2013 praznovala 60 let od odprtja (po idejni zasnovi Ivana Šumljaka, očeta SPP) in v dolžini 600 km s 45.200 metri vzpona in 45.500 metri spusta. Lani je Klemenu Trilerju uspelo preteči SPP v rekordnem času: v 8 dneh 14 urah 45 minut. Letos pa sem je Marjan odločil, da izzove njegov čas ter postavi nov rekord..  Najhitreje do rekorda Marjana Zupančiča je s Slovensko planinsko potjo opravil oz. jo pretekel v letu 2012 Klemen Triler, več:http://www.pzs.si/novice.php?pid=7247. Lani je SPP v enem zamahu prehodila (v 30 dneh) tudi Pia Peršič, http://www.pzs.si/novice.php?pid=7281. Vendar pa ... Začetnik si na njej sistematično pridobiva gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan gornik, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Zato Slovenska planinska pot ni namenjena samo zbiranju žigov. Ivan Šumljak nam daje napotek: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!« Že več planincev tekačev je podiralo rekorde na Slovenski planinski poti. Prva sta bila Franc Kavčič - Kavka in Marko Dovjak, ki sta transverzalo leta 1983 zmogla v enajstih dneh bruto oz. v 10 dneh neto (četrti dan sta počivala zaradi prehoda vremenske fronte). Radovan Skubic - Hilarij je zmogel pot SPP v 11 dneh in pol oz. v 10 dneh in pol; prvič leta 1995, nato še leta 1997. Milan Županec, ki se je podal na lov za rekordom leta 2002, je prav tako kot Hilarij imel precej slabega vremena, njegov čas pa je bil 13 dni. Toliko pa je potreboval Uroš Feldin leta 2009. Edina ženska, ki je do sedaj pretekla SPP, je bila pokojna ultramaratonka in gorska tekačica Ruth Podgornik Reš - pretekla jo je leta 2010 v 13 dneh. Bojan Jevševar je v Planinskem vestniku (avgust 2008) zapisal ločnico med preteči - prehoditi SPP: če jo zmoreš v manj kot 14 dneh, si jo pretekel, če v več kot 14 dneh, pa si jo prehodil. Ta misel je tudi spodbudila Feldina, da jo je pretekel. Zagotovo je Klemnov rekord - 8 dni, 14 ur in 45 minut - več kot odličen - sedaj pa ga bo Marjan poskušal preseči in v Ankaran priteči hitreje kot Klemen. Vsi, ki se podajajo na SPP, pa morajo biti ne samo odlični gorski tekači, ampak tudi hribovci, znati se morajo gibati v gorskem svetu, na zahtevnih in zelo zahtevnih zavarovanih planinskih poteh itd. Že mala napaka je lahko na taki poti usodna.  POGOVOR PRED ODHODOM >>> Karto pripravil Bogdan Seliger SLOVENSKA PLANINSKA POT V ŠTEVILKAH in zanimivi podatki o njej:  Odprta 1. avgusta 1953, imela je 80 točk. Pobudnik in idejni snovalec: Ivan Šumljak. Število točk: danes 75 kontrolnih točk od leta 2011 (2003-2011: 71 kontrolnih točk, 1993-2003: 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993 je bilo 80 kontrolnih točk).  Dolžina poti: dolžina po reliefu (tista, ki jo podajamo za dolžino SPP): 599 km, skupno vzpona: 45,2 km, skupno spusta: 45,5 km. Ko planinci danes prehodijo Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana:  - obiščejo 75 kontrolnih točk,  - se okrepčajo v 58 planinskih kočah,  - se povzpnejo na 23 čudovitih vrhov, - obiščejo 5 slovenskih mest in  - 2 muzeja -> Slovenski planinski muzej v Mojstrani in Bolnico Franja. - Ena izmed točk na poti, Škocjanske jame, pa sodi v Unescovo kulturno dediščino. - jih na vsej SPP spremlja rdeče-bela Knafelčeva markacija s številko 1. V Planinski založbi PZS o SPP: - Dnevnik s Slovenske planinske poti - Vodnik Slovenska planinska pot Ravno v tem času v okviru Planinske zveze Slovenije poteka tudi akcija Droben prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 EUR pomagate za obnovo planinskih poti (SMS z geslom »POT« pošljete na 1919).  Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev, ki jim je bilo podeljenih prav toliko značk. Število udeležencev/planincev v zadnjih letih, ki so prehodili SPP: leta 2000: 251 pohodnikov, 2001: 247, 2002: 255, 2003: 255, 2004: 194, 2005: 185, 2006: 200, 2007: 179, 2008: 206, 2009: 178, 2010: 116, 2011: 167 udeležencev.  Zdenka Mihelič